Gostilničarko Ivano so pa kar zadušili

Besedilo: Ivan Nograšek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. junij 2023 / 09:21

Tunjiške zgodbe (41)

Ivana Vombergar se je leta 1888 poročila, pri svojih tridesetih letih. Z možem sta sredi vasi zgradila malo večjo hišo in odprla gostilno. Domače ime so tej hiši dali pri Jamovcu. Po desetih letih pa ji je mož umrl. Pa se je Ivana takoj ponovno poročila, saj je moža na gostilno kar hitro dobila. Pa se je to Ivani zgodilo kar štirikrat. Štirikrat se je poročila in bila tudi štirikrat vdova. Ljudje so govorili, da ima ta ženska gotovo bela jetra, da ji vsak mož takoj umre. Vsa leta je Ivana kar uspešno vodila vaško gostilno. Otrok pa v vseh štirih zakonih ni bilo. Pri 73 letih pa je začela rahlo bolehati. Začela je razmišljati, komu bo prepustila uspešno gostilno. K sebi je vzela nečaka Toneta Vombergarja in mu kmalu z oporoko po svoji smrti kot edinemu zapisala vse svoje premoženje. Ker pa se ga je Tone večkrat napil, je začela razmišljati, da bi oporoko spremenila. To pa je Toneta zelo potrlo. Tone je bil takrat star 32 let in že poročen. Začel je razmišljati, kako bi tetino življenje skrajšal, da ne bi mogla oporoke spremeniti. Med gosti gostilne je spoznal dva lumpa iz sosednje vasi, ki bi bila sposobna uresničiti njegovo namero ter skrajšati življenje njegovi teti. To sta bila še ne tridesetletna Ivan Košnjek in Avgust Hafner. Kar kmalu so se domenili, da to opravijo na večer 28. aprila 1932. Kolega sta prišla k Jamovcu v tem večeru. Tone se je nekam umaknil, lumpa pa sta sezula čevlje in vstopila v sobo, kjer je ležala že bolna Ivana. Kar hitro sta opravila naročeno delo. Naslednje dni so farani Ivano pokopali. Vsi so mislili, da je zaradi bolezni umrla naravne smrti. Čez nekaj časa se je Košnjek nekje pohvalil, da ima pijačo pri Jamovcu vedno zastonj. V vasi se je pojavil sum, da so Ivano le nasilno spravili na drugi svet. Tone je od nekaterih vaščanov zahteval, da so se javno opravičili od obrekovanja, čeprav na njegov račun. Na fasado gostilne pa je dal napisati Gostilna Antona Vombergarja, z velikimi črkami. Slika tega napisa še danes obstaja. Govorice pa so tudi prišle do sodišča, ki je odločilo, da se pokojna odkoplje. Ugotovili so, da je bila Ivana zadavljena. Zadeva je prišla na sodišče v Ljubljani, sam imam še obširno pisno obravnavo sodbe, ki je bila 26. maja 1933 in je trajala štiri ure in pol. Sodnik Anton Mladič je ugotovil, da je Vombergar pri zavarovalnici zavaroval svojo teto za 20.000 DIN, storilcema pa dal hranilno knjižico s pologom 13.000 DIN. Prvoobtoženi Košnjek je tik pred sodbo pobegnil čez mejo in izginil neznano kam, Hafnerju je sodnik dosodil deset let ječe, Vombergarju pa dvajset.

Vombergar je po odslužitvi polovice kazni med vojno umrl za posledicami jetike v Mariboru. Kje je ostal Hafner, pa nam ni znano. Hišo so sorodniki prodali za 74.000 DIN in si denar razdelili.

Tako je Ivana žalostno končala svoje življenje, čeprav je hotela gostilno dobrohotno podariti svojemu nečaku.