Obnova gozda na Jelovici
V sklopu projekta JeloviZA bodo do konca maja na desetih hektarih poškodovanega gozda na Jelovici posadili 24 tisoč drevesnih sadik. Povečati si želijo pestrost drevesnih vrst in odpornost gozda.
Glavni cilj projekta je omogočiti participativno pripravo modela upravljanja Jelovice ter s sanacijo gozda, opolnomočenjem in izobraževanjem prispevati k njeni večji podnebni odpornosti.
Jelovica – V zadnjih desetih letih so Jelovico prizadele številne naravne ujme (vetrolom, snegolom, žledolom), ki so ustvarile pogoje za namnožitev podlubnikov. Partnerji projekta JeloviZA so se pred kratkim lotili obsežne obnove desetih hektarov poškodovanih gozdov (kar ustreza površini 14 nogometnih igrišč), v katerih bodo do konca tega meseca posadili 24 tisoč drevesnih sadik. Tako bodo pospešili obnovo večjih ogolelih površin in povečali vrstno pestrost sestojev, saj v preteklosti umetno osnovane smrekove monokulture niso odporne proti podnebnim spremembam.
»Jelovica je bila in je še vedno eno najbolj prizadetih območij. Močno upamo, da letošnja druga polovica leta ne bo taka kot lani, ko je bila neizmerna suša, in da ne bo toliko težav s podlubniki,« je v petek ob pogozdovanju ogolelega območja v bližini Soriške planine pojasnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregor Danev. Poudaril je pomen proaktivnega ukrepanja v gozdovih, »da še pred vremenskimi ujmami in spremembami delamo na stabilnosti gozdnih sestojev, da skušamo monokulture smreke spremeniti s sonaravnimi prijemi, da dobimo sonaravno mladovje, prilagojeno rastiščem na Jelovici«. Lepo napreduje tudi naravno pomlajevanje. Kaže se veliko bolj sonaravna vrstna pestrost, zato računajo, da bo tudi veliko bolj prilagojena na prihodnje podnebne spremembe, je pristavil Danev.
Z umetno obnovo se želijo približati naravnemu stanju jeloviških gozdov. »Sadimo avtohtone drevesne vrste: večinoma gorski javor in macesen, nekaj pa tudi rdečega bora, navadne bukve in jelke. Poskušamo dodati pestrost drevesnih vrst, bukev in smreka pa se že naravno zelo dobro pomlajujeta,« je razložil Matija Benedičič z Gozdnega gospodarstva Bled, ki izvaja pogozdovanje. Obnovili bodo šest hektarov prizadetih gozdov v lasti Nadškofije Ljubljana ter po dva hektara v lasti države in zasebnih lastnikov. Štiri hektare obnovljenih površin bodo tudi ogradili z lesenimi ograjami in tako sadike zaščitili pred divjadjo.
Ne želijo si »Pokljuke«
Projekt JeloviZA, ki so ga začeli izvajati lanskega maja in bo trajal še do aprila prihodnje leto, je ta čas v najbolj plodni fazi, je pojasnil Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora. Poleg nje so partnerji v projektu še društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, Cipra International, kranjski območni enoti ZGS in Zavoda RS za varstvo narave ter Občina Železniki. Partnerji so si zadali tudi, da v sodelovanju z deležniki oblikujejo vključujoč model upravljanja, ki bo zastavljen premišljeno: za naravo, za Jelovico in za ljudi, ki živijo na tem območju. »Gre za zelena pljuča, zeleno oazo na Gorenjskem, ki jo želimo varovati. Ne želimo si ponovitve Pokljuke. Turizem je na Gorenjskem v velikem vzponu, Jelovica je trenutno še mirna oaza in želimo, da taka čim dlje ostane,« je dejal Kleč. Direktor ZGS Danev se je strinjal, da je ob skrbi za gozdni habitat zelo pomembno tudi doreči pravila obnašanja in obiskovanja Jelovice. V projektu potekajo srečanja z različnimi deležniki, izvajajo štetje prometa in obiskovalcev ter ugotavljajo prisotnost štirih vrst zavarovanih ptic (divji petelin, gozdni jereb, triprsti detel in sova kozača), predvideli so tudi obnovo 25 gnezdilnic za omenjeno sovo ...
Projekt z 1,1 milijona evri sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora.