Zadnje priče
»Videl sem, česar ne bi smel videti ... Česar človek ne bi smel videti. In bil sem majhen ... Videl sem vojaka, ki je tekel, in zdelo se mi je, da se je spotaknil. Padel je. Dolgo se je oprijemal tal, se jih oklepal ... Videl sem, kako so naše vojne ujetnike gnali skozi našo vas. V dolgih kolonah. V raztrganih in ožganih plaščih. Kjer so prenočili, je bilo na drevesih pogrizeno lubje. Namesto hrane so jim vrgli mrtvega konja. Raztrgali so ga na koščke. Videl sem nemški vlak, ki je ponoči zletel s tirov in zgorel, zjutraj pa so vse, ki so delali za železnico, položili na tire in čeznje zapeljali z lokomotivo ... Videl sem, kako so ljudi vpregli v vozove. Na hrbtih so imeli rumene zvezde. Z biči so jih gnali. Veselo so se vozili. Videl sem, kako so z bajoneti zbijali otroke iz materinega naročja. In jih metali v ogenj. V vodnjak ... Midva z mamo pa nisva prišla na vrsto ... Videl sem jokati sosedovega psa. Sedel je na pogorišču sosedove hiše. Sam. Imel je pogled starega človeka ... In bil sem majhen ... S tem sem odraščal ... Odrasel sem v mračnega in nezaupljivega človeka, imam težak značaj. Ko nekdo joka, se mi ne smili, nasprotno, počutim se bolje, ker sam ne znam jokati. Dvakrat sem bil poročen in dvakrat me je žena zapustila. Nihče me ni mogel dolgo prenašati. Težko me je ljubiti. To vem ... To vem tudi sam ... Minilo je že veliko let ... Zdaj pa me zanima: 'Je Bog to opazoval? In kaj si je mislil ...'« (str. 258–259)
»Je Bog to opazoval? In kaj si je mislil ...« Tako se sprašuje Jura Karpovič, ki je bil v času, ko je izpričano doživel, star osem let, po vojni je postal voznik. Je le eden od kakih sto pričevalcev, ki so bili v vojnih letih še otroci, v letih 1978–2004 pa so svoja otroška doživetja vojne zaupali beloruski pisateljici in nobelovki Svetlani Aleksijevič. Ta si je zadala pisateljski projekt ubesedovanja »človeka v vojni« in njegove »zgodovine čustev«. Najprej je napisala knjigo Vojna nima ženskega obraza (izšla 1985, v slovenščini pri Gogi, 2020), v njej je zbrala medvojna pričevanja žensk. Otroška pričevanja so izšla leta 2013. Iz obeh knjig je razvidno, kako strašna je bila druga svetovna vojna na tleh Sovjetske zveze in v življenju njenih državljanov. Nasilje nemške nacistične vojske nad njimi je danes nedoumljivo. Kakor je prav zdaj nedoumljivo nasilje, ki ga v svoji agresiji na Ukrajino že več kot eno leto izvajajo ruska vojska in njej pridružene enote plačancev. Češ da so Ukrajinci nacisti!? Le kaj si danes misli Bog, ko vse to opazuje?