Svetlana Aleksijevič, Zadnje priče (solo za otroški glas), prevedel Jani Rebec, Goga, Novo mesto, 2022, 370 strani

Zadnje priče

»Videl sem, česar ne bi smel videti ... Česar človek ne bi smel videti. In bil sem majhen ... Videl sem vojaka, ki je tekel, in zdelo se mi je, da se je spotaknil. Padel je. Dolgo se je oprijemal tal, se jih oklepal ... Videl sem, kako so naše vojne ujetnike gnali skozi našo vas. V dolgih kolonah. V raztrganih in ožganih plaščih. Kjer so prenočili, je bilo na drevesih pogrizeno lubje. Namesto hrane so jim vrgli mrtvega konja. Raztrgali so ga na koščke. Videl sem nemški vlak, ki je ponoči zletel s tirov in zgorel, zjutraj pa so vse, ki so delali za železnico, položili na tire in čeznje zapeljali z lokomotivo ... Videl sem, kako so ljudi vpregli v vozove. Na hrbtih so imeli rumene zvezde. Z biči so jih gnali. Veselo so se vozili. Videl sem, kako so z bajoneti zbijali otroke iz materinega naročja. In jih metali v ogenj. V vodnjak ... Midva z mamo pa nisva prišla na vrsto ... Videl sem jokati sosedovega psa. Sedel je na pogorišču sosedove hiše. Sam. Imel je pogled starega človeka ... In bil sem majhen ... S tem sem odraščal ... Odrasel sem v mračnega in nezaupljivega človeka, imam težak značaj. Ko nekdo joka, se mi ne smili, nasprotno, počutim se bolje, ker sam ne znam jokati. Dvakrat sem bil poročen in dvakrat me je žena zapustila. Nihče me ni mogel dolgo prenašati. Težko me je ljubiti. To vem ... To vem tudi sam ... Minilo je že veliko let ... Zdaj pa me zanima: 'Je Bog to opazoval? In kaj si je mislil ...'« (str. 258–259)

»Je Bog to opazoval? In kaj si je mislil ...« Tako se sprašuje Jura Karpovič, ki je bil v času, ko je izpričano doživel, star osem let, po vojni je postal voznik. Je le eden od kakih sto pričevalcev, ki so bili v vojnih letih še otroci, v letih 1978–2004 pa so svoja otroška doživetja vojne zaupali beloruski pisateljici in nobelovki Svetlani Aleksijevič. Ta si je zadala pisateljski projekt ubesedovanja »človeka v vojni« in njegove »zgodovine čustev«. Najprej je napisala knjigo Vojna nima ženskega obraza (izšla 1985, v slovenščini pri Gogi, 2020), v njej je zbrala medvojna pričevanja žensk. Otroška pričevanja so izšla leta 2013. Iz obeh knjig je razvidno, kako strašna je bila druga svetovna vojna na tleh Sovjetske zveze in v življenju njenih državljanov. Nasilje nemške nacistične vojske nad njimi je danes nedoumljivo. Kakor je prav zdaj nedoumljivo nasilje, ki ga v svoji agresiji na Ukrajino že več kot eno leto izvajajo ruska vojska in njej pridružene enote plačancev. Češ da so Ukrajinci nacisti!? Le kaj si danes misli Bog, ko vse to opazuje?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 26. junij 2013 / 11:18

Padalci bodo tekmovali v skokih na cilj

Lesce - Alpski letalski center bo ta konec tedna pripravil tekmo svetovnega pokala padalcev v skokih na cilj. Prireditev se bo začela v četrtek s skoki za trening, tekmovanje pa bo nato v...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Tudi Nina Osenar ima svojo kolekcijo čevljev

Za trenutek smo vstopili v svet brezčasnega oblikovanja, v svet presežkov in drzne elegance. Ogledali smo si pet novih ekskluzivnih kolekcij družbe Peko. Ustvarjali so Milan Gačanovič, Nina Osena...

Kranj / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Najpomembnejša voda in odpadki

Največji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajo tudi na evropski denar.

Tržič / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Svetniki zavrnili referendum

Tržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodo razširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.

Kronika / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Policista dobila popust za seks?

Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.

Nasveti / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Kordabenedikta proti vročini

Benediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasno rastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje...