V registru nesnovne dediščine tudi soriški govor

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: Železniki / / 14:20

V registru nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je od decembra vpisanih sedem novih enot, med njimi tudi soriški govor.

Sorica – Kako dragocene so narečne posebnosti jezika, se mnogokrat premalo zavedamo. Se pa tega zelo dobro zaveda ddr. Miha Markelj iz Železnikov, na pobudo katerega je Fonografski arhiv Avstrijske akademije znanosti digitaliziral najstarejše posnetke soriškega narečnega govora izpred 110 let. Omenjeni posnetki so izjemno pomembni za razumevanje, ohranjanje in revitalizacijo jezikovne dediščine. V Sorici in okolici se je namreč po naselitvi podložnikov freisinških škofov iz Tirolske konec 13. stoletja začelo oblikovati soriško narečje, ki se je v obliki dajnarske govorice ohranilo vse do danes.

»Vsekakor ne smemo dovoliti, da bi živa nesnovna dediščina, kot je soriški narečni govor, ki se je v Sorici in njeni okolici razvijal več kot sedemsto let, v današnjem času z območja povsem izginil. S tem namenom je bila želja lokalnega okolja, prebivalcev in raziskovalcev iz Slovenije in tujine, da se soriški narečni govor in iz njega izhajajoči dajnarski govor ohranita, pri čemer je prvi korak vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki daje ustrezna merila in vzvode za zaščito, ohranjanje in nadaljnjo revitalizacijo,« poudarja Markelj in nadaljuje, da jim dodeljeni status daje tudi možnosti črpanja sredstev na nacionalni ravni za aktivnosti ohranjanja dediščine. »S tem namenom smo že izkoristili možnost in prijavili projekt na razpis ministrstva za kulturo, katerega aktivnosti so usmerjene v izdelavo knjižice o narečnem govoru, izvedbo jezikovnih delavnic in vzpostavitev širše dostopnih digitalnih zapisov narečnega govora.«

Kot nosilec žive nesnovne dediščine je v registru trenutno vpisano Turistično društvo Sorica, ki je tudi formalno oddalo prijavo in dokumentacijsko gradivo, ki ga je pripravil prav ddr. Miha Markelj. »Za prijavo je bilo namreč treba argumentirano z listinami prikazati nastanek in razvoj govora, kasnejše različice in podprtost strokovnih stališč, da gre za enoten element kulturne dediščine, ki se je razvil in se ohranja le na območju zgornjega dela Selške doline in je kot tak vreden vpisa na seznam nesnovne kulturne dediščine.«

Markelj je še prepričan, da se govor kot tak ne bi razvijal in ohranjal, če ne bi zanj v vseh teh stoletjih skrbeli prebivalci oziroma govorci. Razveseljivo je, da se ti tudi danes vedno odzovejo, ko gre za dejavnosti za njegovo ohranjanje ali revitalizacijo, tako za potrebe izdelave digitalnega arhiva kot za, v primeru mlajših, implementacijo govora v dramske uprizoritve otrok.