Implementacija arbitraže

Slovenija je konec lanskega leta začela implementirati arbitražno razsodbo o meji s Hrvaško, kar slednja označuje za hudo kršitev mednarodnega prava.

Slovenija vs. Hrvaška

Medtem ko sosednja Hrvaška o tem noče niti slišati, je Slovenija 30. decembra začela implementirati razsodbo arbitražnega sodišča o meji med državama. Čeprav obe strani ves čas obljubljata, da se bosta izogibali incidentom ob meji, pa se vsaj hrvaška stran svojih obljub ne drži. Tako se hrvaški ribiči v spremstvu njihove policije še vedno odpravljajo na ribolov do sredinske črte Piranskega zaliva, katerega tri četrtine sicer po arbitražni razsodbi pripadajo slovenski državi. Slovenski policisti ribiče vsakič opozorijo, da so nezakonito vpluli v slovensko morje, in kršitev dokumentirajo. Zadnje dni je bilo takih incidentov precej manj, saj se hrvaški ribiči bojijo morebitnih denarnih kazni, ki jih utegnejo doleteti, ko bi obiskali Slovenijo. Državi sta si zaradi tega vprašanja že izmenjali nekaj diplomatskih not; Slovenija južno sosedo poziva k dialogu o implementaciji arbitražne razsodbe in protestira zaradi kršitev mejne črte na morju, iz Zagreba pa Ljubljano poziva, naj se izogiba incidentom in enostranskim ukrepom, ki bi bili namenjeni poskusom spremembe stanja na terenu v škodo Hrvaške. »Vsaka takšna poteza je nesprejemljiva. Ukrepi, ki bi vključevali tudi grožnje s silo ali izvajanje sile, bodo v skladu z listino Združenih narodov huda kršitev mednarodnega prava,« so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, ki poziva k neposrednemu dogovoru o rešitvi spora o meji. V zadnjem tednu je potekal tudi besedni dvoboj obeh zunanjih ministrov. Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je za eno od hrvaških televizij izjavila, da Slovenija ne more kaznovati hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, saj da slovenskih zakonov ni možno uveljaviti na hrvaškem teritoriju, in da še vedno velja meja med državama, ki je bila potrjena leta 1991. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je odgovoril, da ministrica zavaja hrvaško javnost, saj meja nikoli ni bila potrjena, sicer arbitraža in pred njo sporazum Drnovšek-Račan tudi ne bi bila potrebna.

Zadovoljni s predlaganim sporazumom

Do dvodnevne gasilske stavke, napovedane v prihodnjem tednu, najverjetneje ne bo prišlo, saj so v Sindikatu poklicnih gasilcev Slovenije zadovoljni z zadnjim vladnim predlogom stavkovnega sporazuma in so vlado v sredo obvestili, da so ga pripravljeni podpisati. Po besedah sekretarja sindikata Davida Švarca so svoje zahteve skoraj v celoti dosegli, saj se le za dve od šestnajstih delovnih mest ne bo zvišal plačni razred, a ker ne gre za operativni delovni mesti, so na ponudbo pristali. Stavkovni sporazum predvideva tudi, da se uredi dodatek za stalnost, do katerega bi bili gasilci upravičeni od 1. januarja letos.

Za ohranitev enotnega plačnega sistema

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pa so še naprej odločeni, da bodo stavkali 24. januarja. Poudarjajo, da se zavzemajo za ohranitev enotnega plačnega sistema. Prizadevanja sindikatov iz javnega sektorja je podprla tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je poudarila, da se gospodarska rast ne pozna pri plačah zaposlenih ne v javnem ne v zasebnem sektorju, zato so sindikati obeh sektorjev na vlado naslovili že vrsto pobud za dvig plač. Med stavkovnimi zahtevami sindikatov iz Počivavškove skupine sta takojšnja in enotna odprava anomalij za zaposlene nad 26. plačnim razredom in odprava še preostalih varčevalnih ukrepov, sprejetih pred petimi leti.

Vstopili v novo leto

V ponedeljek smo vstopili v novo leto. Za počitek od silvestrovanja smo po štiriletnem premoru tako kot lani znova imeli na voljo dva praznična dneva, saj je državni zbor 2. januar kot podaljšek novoletnega praznovanja že decembra 2016 vrnil na seznam dela prostih dni, kar je sicer v Evropi redkost. Letos bomo sicer v Sloveniji zaradi praznikov imeli kar trinajst dodatnih prostih dni, saj bodo vsi prazniki, ki so tudi dela prosti dnevi, med tednom.

Na UKC opravili primopredaji

V sredo je bivši generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andraž Kopač predal posle svojemu nasledniku Alešu Šabedru, po odhodu Marije Pfeifer pa je nova strokovna direktorica postala Jadranka Buturović Ponikvar, ki je s predhodnico primopredajo opravila že v petek. Kopač je po primopredaji dejal, da je UKC v dobri kondiciji in da ob primopredaji niso ugotovili večjih perečih zadev. Šabeder, v. d. generalnega direktorja UKC, pa je bil vesel, da prevzema vodenje največje slovenske bolnišnice, in se je Kopaču zahvalil za korektno opravljeno primopredajo.