Vilinska pravljica
Mala (1058 m n. m.) in Velika Panoga (1064 m n. m.) – Verjetno bo marsikomu zvenelo kot pravljica, če rečemo, da poleg običajnega snovnega sveta, ki ga poznamo, obstaja tudi vzporedni svet, kjer živijo škrati, nimfe, vile … vilinski svet torej. Planinarjenje med Vilinskimi kuki na Južnem Velebitu ustvarja prav tak občutek.
Če dopustujete nekje v bližini Paklenice in ste navdušeni gorniki, predlagam, da obiščete veličastne Vilinske kuke, ki ležijo vzhodno od Tulovih gred, na liniji do prelaza Prezid pod Crnopcem in vrhom Ćelavac. Kuki vsemogočih oblik so prava poslastica za bujno domišljijo. Izjemne oblike skalnih rogov, ki jih zna ustvariti le Narava. Ja, zasluženo jo lahko napišem z veliko začetnico.
Izhodišče vzpona je zaselek Pećica. Če se nahajamo v Staremgradu/Paklenici, se po stari cesti peljemo proti Gračcu. Nekaj sto metrov pred odcepom za vas Golubić/Kudin most zavijemo levo na slabšo cesto, ki je makadamska in se povzpne do zaselka Pećica. Na skali je ogromen napis Mamet, kar označuje jamo, mimo katere se bomo povzpeli. Na primernem mestu parkiramo. Aprila 2023 so kolovoz, po katerem začnemo vzpon, ravno intenzivno izdelovali. Prvih nekaj sto višinskih metrov vzpona poteka po kolovozu, ki postaja vse bolj strm. Če bomo pozorni, bomo na skali opazili markacijo in napis za jamo Mamet. Skrenemo desno in se začnemo strmo vzpenjati proti jami Mamet, pod južno steno Kuka Ražovi. Pozorni bodimo na markacije, saj hodimo po izrazito kraškem svetu, svetu skal in brezen. V megli je tovrsten vzpon lahko smrtno nevaren! Prvi pisni podatki o jami datirajo v leto 1929, ko je Josip Poljak v svojem vodniku po Velebitu navedel, da je pri Ražovem kuku vrtača Mamet, ki ima premer med 40 in 50 m, globine pa vsaj 150 m. Danes vemo, da je jama globoka 206 m.
Markacije proti Veliki Panogi nas vodijo mimo jame, pot se zmerno vzpenja po travnato-skalnatem svetu. Kmalu zavije v levo in se strmo povzpne proti navideznemu sedlu, na vrhu katerega je igrivi skalni rog. Smo v manjši dolinici, izravnavi, kjer nas napis na skali usmeri v levo. Sledimo markacijam, svet postaja malce zahtevnejši, saj se vzpenjamo po tipični dalmatinski skali. Skala drži, čevlji primejo. Dosežemo vrh Male Panoge, 1058 m n. m. Z vrha se lepo pokaže Sveto brdo, pokaže se reka Zrmanja, Crnopac in seveda, morje. Pred nami je še 30 minut vzpona do vrha Velike Panoge. Z Male se po skalnatem svetu previdno spustimo. Skalo hitro zamenja gozd in steza nas pripelje do t. i. Vilinskih vrat, ki jih nekateri imenujejo tudi Panogino uho. Po izrazitem skalnem rebru oz. tik ob njem se povzpnemo na vrh Velike Panoge. Z Velike Panoge se vrnemo nazaj na Malo, potem pa do izrazitega skalnega roga sestopimo po isti poti. Malce pod njim na skali opazimo smerokaz za Panogo, mamet in Prosenjak. Sestopati začnemo v smeri Prosenjaka. Pot se zlagoma spušča. Hodimo spet med izrazitimi kuki, po travnati dolinici. Kuk Ražovi je na naši levi strani, ravno tako Vilinski vrh. Čaroben svet je tole, pravzaprav, saj se na vsakem koraku čudimo naravi, ki nas obdaja. Prosenjak je manjši zaselek hišic, ki, se mi zdi, niso naseljene. Če že so, so le poleti, ko se pase živina.
Do avta sestopimo po poti vzpona, torej po kolovozu.
Nadmorska višina: 1064 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 4 / 5