Biserna Cudermana

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 1. november 2012 / 06:00

Poročni dan pred šestdesetimi leti je bil ravno tako deževen, kot je bila tokratna sobota, ko sta v cerkvi v Adergasu obnovila poročno zaobljubo Angela in Vinko Cuderman iz Šenčurja. Slavje se je potem nadaljevalo z vsemi najbližjimi na skupnem kosilu.

Spoznala sta se v 'fabrki', v Savi, in od takrat ostala skupaj. Ljubezen med njima nima ovir, ni jih imela niti takrat, ko je Angela vrsto let zaradi vojaščine čakala na Vinka. On iz Bašlja, ona Šenčurjanka sta si lastno hišo sezidala v Šenčurju, kjer živita še danes. Najprej se jima je rodila hči Angeli in potem še sin Marko. Danes imata pet vnukov in pet pravnukov. Najmlajša Mark in Lovro sta se rodila letos. Angela in Vinko nikoli nista tarnala, vendar večkrat poudarita, da je bilo včasih velikokrat hudo in zato življenje zelo naporno. V službo sta dolgo let hodila kar s kolesom, če je deževalo pa iz Šenčurja do Save peš. V šali pravita, da je mlajši sin Marko verjetno zato postal vrhunski kolesar, olimpijec v Los Angelesu leta 1984. Živeli so skromno, vendar to njune ljubezni do življenja ni krhalo. Zanju je bilo najpomembnejše to, da sta se razumela in imela rada, kar poudarjata še danes, po toliko letih skupnega življenja. Vinko se rad spominja prvega avtomobila, ki sta ga šla kupit v Ljubljano. Vedno, ko se ga spomnita, pravita, da na poti nazaj v Šenčur nista na cesti srečala niti enega drugega avtomobila. Danes pa taka norišnica na cesti do Luž kaj šele do Ljubljane. Ko sta otroka zrasla in se prav tako zaposlila v Savi, sta imela več časa zase. Največ svojega prostega časa sta porabila za hojo po hribih, vandranje po tujih deželah. Dvakrat sta skupaj prehodila slovensko transverzalo in trikrat sta bila v Sveti deželi. In vendar, kamorkoli sta šla, sta vedno pravila, da je Slovenija najlepša dežela na svetu. Danes starost preživljata v miru, najraje v posedanju doma na terasi. Veselita se vsakega obiska domačih in pravita, da je skupno življenje lepo, če sta le oba vsaj približno naklonjena drug drugemu, tako kot takrat, na začetku …