Razcvet turističnih kmetij

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Bled / / 18:47

Jože Soklič s Sela pri Bledu je konec marca prevzel funkcijo predsednika Združenja turističnih kmetij Slovenije. Je predstavnik že devete generacije Sokličeve rodbine, ki uspešno vodijo družinsko turistično kmetijo Povšin.

Selo pri Bledu – Turistične kmetije so v zadnjih letih postale vse bolj priljubljene tako med domačimi kot tujimi gosti, je prepričan novoizvoljeni predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije Jože Soklič. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji trenutno 1348 oblik turizma na kmetijah, od tega 502 izletniški kmetiji, 109 je vinotočev, 40 osmic in 740 kmetij z nastanitvijo. »Samih nosilcev dejavnosti je okoli tisoč, kar v praksi pomeni, da ima ena kmetija oziroma nosilec dejavnosti lahko več oblik turizma na kmetiji,« je pojasnil Soklič, ki opaža trend naraščanja te dejavnosti. Med letoma 2016 in 2022 je bila namreč zabeležena sedemodstotna letna rast, med epidemijo in po njej pa se je število kmetij z nastanitvijo povečalo za približno 15 odstotkov.

Družinsko vodene kmetije

Kot je pojasnil Soklič, se za turistično kmetijo šteje aktivna kmetija, ki se ukvarja z osnovno kmetijsko dejavnostjo, kot so poljedelstvo, živinoreja ali vinogradništvo, turistična dejavnost pa je pri tem dopolnilna. »V Sloveniji prevladujejo manjše, butične kmetije, ki pogosto niso samozadostne, turistična dejavnost pa jim omogoča, da kmetija ostane živa. Kmetijstvo je namreč postalo glede na zahteve evropske in državne politike, ki postavljajo številne pogoje in omejitve, vedno zahtevnejše in težaško, turistična dejavnost pa ponudi dodatne možnosti zaslužka in s tem obstoj kmetije,« je dejal Soklič in poudaril, da so turistične kmetije običajno družinsko vodene, enega večjih problemov pa predstavlja vedno manjše zanimanje mladih za njihovo vodenje in delo na njih. »Med mladimi je interes vse manjši, zato je nekaj kmetij tudi zamrlo. Na naši kmetiji bo na srečo kmalu vodenje prevzela že deseta generacija.«

Pristen stik z naravo

Na Gorenjskem so po Sokličevih besedah pretežno stacionarne kmetije, po Sloveniji pa prevladujejo izletniške kmetije. »Slovenske kmetije so v primerjavi z evropskimi izredno povezane med seboj. Tesno so vpete v svoje naravno okolje, zato ponujajo izdelke, ki so pridelani v lokalnem okolju. Poleg tega se od tujih razlikujejo v ponudbi hrane, ki jo slovenske nudijo v obliki zajtrka in večerje. V tujini nasprotno prevladujejo apartmaji brez ponudbe hrane.«

Tudi po kakovosti slovenske kmetije ne zaostajajo za tistimi v drugih državah in so po kakovosti popolnoma primerljive s kmetijami v Avstriji, Nemčiji in Italiji, meni Soklič. »Slovenske turistične kmetije so ravno zavoljo lokalno obarvane kulinarične izkušnje pridobile veliko gostov, saj gre trend v smeri 'z vil na vilico', torej da se tisto, kar je na kmetiji pridelano, tudi užije. Na ta način gostje vidijo, kako kmetija deluje, kako se hrana prideluje, in doživijo pristen stik z naravo,« je dodal.

Navade se spreminjajo

Zavoljo turističnih bonov so v zadnjih letih prevladovali domači gostje, ki so bili pred epidemijo v primerjavi s tujimi v manjšini. »Ugotovili so, da je podeželje zelo lepo in prijetno, idealno za aktivno preživljanje prostega časa, zato so 'posvojili' počitnikovanje na turističnih kmetijah,« je dejal Soklič. Vračajo se tudi tuji gostje, pri čemer pa v zadnjih dveh letih prednjačijo gostje iz drugih evropskih držav. Vse več je Poljakov, Čehov, Slovakov, Madžarov in Romunov, prej je bilo več Italijanov, Nemcev, Avstrijcev in Francozov.

Poleg tega so se spremenili tudi način delovanja turističnih kmetij in navade obiskovanja ter preživljanja prostega časa gostov. »Nekoč je turistična kmetija morda veljala za cenovno ugodnejšo nastanitev, danes pa dosegajo že zelo visok nivo kakovosti in kulinarične ponudbe, čemur se prilagajajo tudi cene. Včasih so bile kmetije dejavne le mesec do dva na leto, danes praktično delamo vsaj pol leta, gosti so prisotni vse od velike noči do konca oktobra. Tudi gosti so se spremenili, zaposleni na turistični kmetiji imamo vedno manj interakcije z njimi. Nekoč je bil delež gostov, ki so k nam prišli brez rezervacije, petdeset odstotkov, danes praktično ni več gosta, ki bi prišel nenapovedano. Poleg tega imajo svoj dopust skrbno načrtovan, vse od nastanitve do dejavnost in znamenitosti, ki jih želijo obiskati v določenem kraju. To je prinesel tehnološki razvoj, ki gostu na spletu ponuja vse informacije,« je pojasnil.

Turistična dejavnost je dodana vrednot kmetije, je ob koncu še povedla Soklič. »Vse, kar pridelamo na kmetiji, gostu ponudimo na mizi – in to je tista dodana vrednost naših izdelkov in pridelkov. Vse, kar pa zaslužimo v turizmu, investiramo nazaj v kmetijo. Tako gresta obe dejavnosti z roko v roki,« je sklenil Jože Soklič.