S kolesom po Goričkem, 6. del
Zadnji del poti je bil vsaj zame najbolj stresen. Razlog so bile slabo urejene poti iz Šentilja proti Mariboru. Takoj po prečkanju meje pri Šentilju je kolesarska steza za nekaj časa izginila. Sicer smo se res vozili po široki cesti, ki so jo razširili za potrebe carine na mejnem prehodu med Avstrijo in Slovenijo, tako da smo se lahko umaknili prometu, a pričakoval bi, da vsaj označijo del cestišča, ki je rezerviran za kolesarje. Držali smo se skrajne desne, malo zašli s poti in na koncu le srečno našli izvoz na stransko cesto proti naselju Štrihovec. Nato sta sledila kratek vzpon ter spust pod avtocesto. Prijetna vožnja po stranski cesti mimo vasi Zgornje in Spodnje Dobrenje je prehitro minila. Od tu smo se peljali pod avtocestnim križem in mimo vasi Dolnja Počehova kolesarili proti Mariboru. Bliže smo bili središču mesta, slabše so bile kolesarske steze označene in vzdrževane. Na nekem krajšem spustu so korenine dvignile asfalt, tako da so nastale velike grbine. Zelo nevaren odsek sploh ni bil označen in prav presenečen sem, da tega mariborski urejevalci cestišča ne morejo popraviti ali pa vsaj označiti. Tudi mi smo imeli smolo, saj je ena od naših kolesark padla. Na srečo se je dobro ujela in ni bilo hujšega. To je bil sploh edini padec na našem tokratnem potovanju. Po krajšem premoru in počitku smo pot nadaljevali po Šentiljski cesti, ki je imela sicer označen del cestišča za kolesarje, a je bilo na stezi veliko peska. Še eno negativno presenečenje torej. Čim prej sem želel zaviti z glavne ceste in sem zapeljal v naselje. Tu sicer pot ni bila vrisana, a zdelo se mi je, da nekakšna povezava že mora biti, saj smo bili čisto blizu Treh ribnikov pod mariborskim hribom Piramida, kjer smo bili dogovorjeni z Janezom. Pot se je nenadoma končala in nadaljevala s stopniščem, kar pa nas ni ustavilo. Stopili smo s koles in jih zadnji del poti nesli po stopnicah. Pri Treh ribnikih je Janez našel lep prostor za malico in kolesarski del naše avanture se je končal. Po malici smo naložili kolesa na prikolico in večina se nas je skozi park, imenovan Promenada, kar peš odpravila do železniške postaje. Tako smo končali še en lep izlet po Štajerskem in Goričkem. Zagotovo se bomo še vrnili.