Šipek za šibke

Ste utrujeni, brezvoljni, šibki, mlahavi, bledični? Bi radi povečali odpornost, pregnali prehlad, gripo, povrnili voljo do dela, postali bolj »divji«? Sezite po divji roži oziroma šipku (Rosa canina), najbogatejšem viru vitamina C. Če prevedemo njegovo latinsko ime v naš jezik, se dobesedno glasi »pasja roža«.

Da je šipek bratranec omamno lepe vrtnice, vidimo po imenih, ki so mu jih nadeli naši predniki - pasja gartroža in divja roža. Ponekod mu pravijo še babji ali volčji zob, bavec, goščavka in kokoška. Raste ob živih mejah, gozdnih obronkih, zlasti pa po suhih travnikih in pašnikih po nižinah in hribovju. Plodove nabiramo v vinotoku in listopadu, ko jih je slana že omehčala. Sušimo jih v senci, na prepihu. Hitreje se sušijo, če sveže razrežemo na četrtine. Če jih sušimo v pečici, pazimo, da temperatura ne preseže 36 stopinj Celzija. Posušene plodove zdrobimo v mlinčku. Oreške, trda semena v birnem plodu šipka, zdravilci ponavadi uporabljajo ločeno. Oplaknjenim odstranijo dlačice in posušijo. V mesnatem šipkovem ovoju je v obilicah prisoten vitamin C, vsebuje pa tudi vitamine B1, B2, F, K, P in provitamin A. Semena naj bi vsebovala vitamin E in vanilin, zaradi katerega imajo zdrobljena semena nadvse prijeten vonj. Nekateri celo pravijo, da se s kuho količina vitamina C ne zmanjša, nasprotno, pri kuhanju (deset minut) naj bi se celo zvečala. Ker pa se v šipkovih pripravkih, denimo v marmeladi, in v shranjenih plodovih ne ohrani dolgo, vkuhavajmo toliko šipka, kot ga porabimo v letu dni. Kašo iz šipka so pripravljali že v kameni dobi. Dandanes iz šipkovega mesa pripravljamo marmelado in čežano, ki koristita zoper prehladna in infekcijska obolenja ter za dvig odpornosti. V hladnih, vlažnih dneh, ko so na udaru prehladi in okužbe, pijmo zaradi vitaminov velike količine šipkovega čaja. Čaj pomaga še pri revmatizmu, obolelih ledvicah, odpravlja utrujenost, mlahavost, melanholijo, bledico, pomanjkanje elana in krvavitve iz dlesni. Pijejo naj ga starejši ljudje, ki jim prebavila ne vsrkavajo dovolj vitamina C iz hrane. Ljudsko zdravilstvo nesladkan čaj priporoča tudi diabetikom ter pri manjših kamnih v ledvicah in mehurju. Koristil naj bi tudi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam, ki naj bi jim zvišal količino vitamina C v mleku. Biološki vitamin C pa izredno dobro vpliva na zdravje in razvoj dojenčka. Včasih je veljalo, da šipek žene na vodo, a dandanes znanstveniki pravijo, da je njegov diuretičen učinek sporen, zato njegove rabe v te namene ne priporočajo več.

Kako čaj pripravimo? Izberemo lahko poparek: čez dobre pol žličke zmečkanih plodov prelijemo skodelico vrele vode, pustimo stati deset do petnajst minut in odcedimo. Spijemo lahko do pet skodelic tega čaja dnevno. Napitek pa naj ne pride v stik s kovinami, ker pospešijo razpad vitamina C. Lahko si pripravimo tudi prevretek: zmlete plodove damo v dva decilitra hladne vode, počakamo, da zavre in kuhamo še deset minut. Popijemo tri skodelice dnevno pri boleznih mehurja in ledvic, kamnih in revmatičnih obolenjih. Kljub temu, kar smo o šipku in kuhanju napisali zgoraj, so nekateri prepričani, da šipek s prekuhavanjem izgubi veliko vitamina C. Ti prisegajo na pripravo preliva: šipek zvečer namočimo v hladno vodo, zjutraj pa čaj segrejemo na največ 40 stopinj Celzija. Po želji mu dodamo med in limono, ki jo vedno dodamo nekoliko ohlajenemu čaju, saj sicer izgubita zdravilne moči. Seveda, lahko šipek pijemo kar tako, kot samostojen okusen napitek. Zaradi kislega okusa je primeren za čajni napitek ob zajtrku. Izboljša pa tudi okus mnogim čajnim mešanicam. Najpogosteje ga mešamo s cvetom hibiskusa oz. osleza (Hibiscus sabdariffa ruber), saj sta kot nalašč za skupaj. Njuna mešanica je odličnega okusa in zelo osvežilna. Radi jo majo tudi otroci. Za konec pa še v svet receptov. Za šipkovo marmelado potrebujemo 10 dekagramov plodov, 30 dekagramov rjavega sladkorja, 2 decilitra jabolčnega kisa in sok ene limone. Šipek razrežemo na štiri dele in odstranimo seme. Dobro operemo. Vse sestavine zmešamo in pustimo stati nekaj ur, da se sladkor povsem raztopi. Nato zmes kuhamo pri nizki temperaturi, da se zgosti v gosto marmelado. Iz šipka pa lahko pripravimo še šipkovo vino in liker, ki dobro deneta šibkim in oslabelim.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 1. julij 2009 / 07:00

Skoraj petsto samomorov na leto

Srečanje članic Evropskega združenja svojcev ljudi z duševnimi motnjami EUFAMI. Odločeni, da se bodo še bolj zavzeli za reševanje problematike samomorilnosti in za razvoj sodobnih služb duševnega zdra...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Odličen rezultat proti Madžarski

Reka – Na Reki je bil včeraj odigran prvi krog v predtekmovanju na letošnjem vaterpolskem evropskem kadetskem prvenstvu. Naša reprezentanca igra v eni najtežjih skupin na tem prv...

Šport / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Visok poraz Triglava na domačem igrišču, zmaga Domžal

Kranj – V prvi nogometni ligi so bile tri tekme osmega kroga že v soboto, še dve pa nato v nedeljo. Vse tri sobotne tekme so se končale z zmagami domačega moštva. Rudar iz Velenj...

Zanimivosti / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Klovni - zdravniki na delavnici in paradi

Kranjska Gora - Ob koncu avgusta so se v Kranjski Gori izobraževali klovni zdravniki, ki v okviru društva za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski že osem let obiskujejo predvsem o...

GG Plus / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Stroj nas še ni presegel

Bruno Kalčič je umetnostni kovač. ´Tak ta prav, kakršen mora kovač bit`, mal` trmast in z roko na srcu.` S sodelavcem Gregorjem Mandeljcem sta bila druga na tekmovanju na Češkem.

GG Plus / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Oče, mati in otrok. Ah ja. (4)

Kako žalostna je podoba ljudi, ki podpisujejo peticijo za »družinski referendum«. Večina jih sploh ni prebrala družinskega zakonika. Samo nekaj momljajo in jecljajo, da se jim ne zdi v redu, da p...