Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / / 21:29

Pred kratkim je potekal še zadnji, zaključni dogodek uspešnega projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so lani košček Triglavskega ledenika v medijsko odmevni akciji odnesli na prizorišče zimskih olimpijskih iger na Kitajskem.

Ljubljana, Mojstrana – Cilj projekta je bil spodbuditi zavedanje o globalnem segrevanju in človekovem vplivu na okolje. Na svetovni dan voda, 22. marca, so tako v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU predstavili delne rezultate dodatne neodvisne raziskave, ki so jo v okviru omenjene akcije na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto izvedli v obdobju med letoma 2021 in 2023.

Pogledali v »drobovje« ledenika

V raziskavi so znanstveniki vzeli vzorca obeh ledenikov in z georadarjem pogledali v »drobovje« ledu. Matej Lipar, vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na geografskem inštitutu, je pojasnil, da doslej niso poznali natančne starosti ledu. »Sedaj pa vemo, da led vsekakor presega starost sedemdeset let in verjetno izvira iz male ledene dobe. Prav tako smo ugotovili, da je večina ledu »zbežala« v jame. Zato smo uspešno vzorčili tudi led v eni izmed jam, za katere lahko rečemo, da v sebi skrivajo arhiv Triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12 do 23 tisoč let. Skupaj z laboratoriji iz Avstralije in Slovenije nadaljujemo analize na detajlni ravni, da pridobimo čim več podatkov našega preteklega okolja.«

Krhko ravnovesje

Taljenje ledenikov je neposredna, vsem dobro vidna in razumljiva posledica podnebnih sprememb, je poudaril Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe na Geografskem Inštitutu Antona Melika. »V letu 2022 smo s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno vrednost, ki je kar za pol stopinje presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019. Na prvih 12 mestih od 68 talilnih sezon so izključno leta v tem stoletju. Temperatura talilne sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 stopinje Celzija. Dejstva, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece – ter sorazmerno nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp še posebno zaznamujejo krhko ravnovesje njunega obstoja.«

Ostanki ledenikov, snežišč in snežnih plazov so še posebno pomemben vir pitne vode v času poletnih suš, še poudarjajo strokovnjaki. Njihovo popolno ali zgodnejše izginotje vpliva tudi na vodno bilanco, zaradi česar imajo nekatere planinske koče težave z vodooskrbo.

Potreben je nov družbeni konsenz

Kot je na dogodku poudaril Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je proučevanje slovenskih ledenikov najdlje časa stalno potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji, ki se že od leta 1946 izvaja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. »Ledeniki so eden od naravnih pojavov, ki nazorno zrcalijo porušeno naravno ravnovesje. Vse več je dokazov o vpletenosti človeka in njegove paradigme stalne rasti na planetu z omejenimi možnostmi. Takšen model je za človeštvo dolgoročno nevzdržen, zato je potreben nov družbeni konsenz. Podpora oziroma sodelovanje gospodarske družbe in javnega raziskovalnega zavoda je nazoren primer in nesporen dokaz obojestranskega poslanstva na področju trajnosti in družbene odgovornosti ter ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti prilagajanja vseh segmentov družbe.«