Poseg v naravo odločno prevelik

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Bled / / 22:04

Gradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem vzbuja pri nekaterih domačinih in naravovarstvenikih pomisleke glede njenih posledic in čezmernih posegov v naravo na določenih območjih.

Bohinjska Bistrica, Bled – Na Zavodu RS za varstvo narave, ki je pri gradnji kolesarske poti med Bledom in Bohinjem sodeloval s pripravo strokovnega mnenja za naravovarstveno soglasje in kasneje za gradbeno dovoljenje, ugotavljajo, da bi bili posegi v naravno okolje lahko manjši. To bi po njihovem mnenju lahko dose­gli s spremembo trase, večjo prilagodljivostjo gradbenih standardov, večjim naborom možnih tehničnih rešitev in boljšimi strokovnimi podlagami, denimo s kvalitetnim geotehničnim elaboratom. »Tako pa smo priča odločno prevelikemu posegu v naravo in zapletom na območju, kjer geološka podlaga ni bila dovolj preučena oziroma znana,« so poudarili na zavodu.

Kot so pojasnili, je bila v variantnih rešitvah, ki jih je predložil investitor in takratni projektant, obravnavana tudi trasa ob obstoječi cesti Bled–Bohinj z eno premostitvijo Save, ki jo je sicer Zavod RS za varstvo narave spodbujal in zagovarjal. »Investitor pa se za to traso ni odločil, ampak izbral to, ki se sedaj gradi. Ta trasa je v večjem delu speljana po gozdnih cestah, razen na območju Lepenc,« so dejali.

Za izbrano traso je zavod podal varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Projektantu so predlagali naravi primernejše rešitve, na primer predor na najbolj problematičnem odseku, vozno površino na konzolah, vpetih v brežino nad Savo, leseno in peščeno povozno površino, zoženje širine poti ... »Številne predloge je projektant zavrnil zaradi različnih vzrokov, med katerimi so tudi tehnične smernice, ki jih je država določila za daljinske kolesarske poti.«

Za odsek skalne brežine nasproti Lepenc, ki velja za eno najbolj občutljivih območij, je zavod podal usmeritve, ki med drugim opredeljujejo, naj se naravna brežina reke Save na tem odseku ne spreminja in naj se kolesarska steza izvede na konzolah, ki so vpete v skalo, brez vkopnih in nasipnih brežin, pri tem pa naj se upoštevajo geomehanske lastnosti skale in nosilnost. Hkrati so zapisali, naj se širina kolesarske poti na tem odseku ustrezno zmanjša in promet uredi s prometno signalizacijo, izvedba konzolne namestitve pa naj se izvede na način, da ne bo izstopala iz naravnega okolja glede na velikost, barvo in konstrukcijo.

»V času projektiranja so bile potrebne določene prilagoditve zaradi različnih razlogov, ki sta jih podala projektant in investitor, zato so sledila usklajevanja na terenu, v okviru katerih je bilo še vedno mogoče slediti osnovnim pogojem,« so dejali na zavodu. Med gradnjo pa se je po njihovih navedbah izkazalo, da nekatere usklajene projektne rešitve niso izvedljive. »Zaradi, kot kaže, slabo predhodno ocenjene mehanske stabilnosti pobočja s strani načrtovalcev,« so poudarili. Izvajalec del je zavod seznanil z novimi dejstvi in tehničnimi rešitvami, v okviru katerih so – kot dodajajo na zavodu – lahko podali le še minimalne ukrepe za ublažitev vpliva posega. »Glede vseh potencialnih nepravilnosti pri gradnji bodo v nadaljevanju lahko ukrepale inšpekcije,« so še dodali.

Najpomembnejši vidik je varnost

Na drugi strani tako na Občini Bled kot Občini Bohinj, obe pri sicer državnem projektu sodelujeta kot soinvestitorki, poudarjajo, da je kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem eden tistih infrastrukturnih projektov, ki so hkrati izjemno pomembni na več nivojih in za več ciljnih javnosti. Prvi in daleč najpomembnejši vidik te investicije je varnost, drugi je zagotavljanje trajnostne mobilnosti in tretji razvoj kolesarskega turizma. Pomembnost projekta sta na nedavni predstavitvi v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled poudarila blejski župan Anton Mežan in bohinjski Jože Sodja. »Trasa kolesarske povezave v zadnjem času buri duhove, a sem kljub temu vesel, da se gradi, saj je bila načrtovana več let, pri tem so se iskale rešitve za traso in način gradnje, izbrana pa je bila najugodnejša,« je dejal bohinjski župan.

Na predstavitvi je projektant trase od Obrn skozi Sotesko Damijan Govekar iz podjetja PNG orisal izjemno zahtevno umestitev kolesarske steze v prostor na tem ozkem prostoru, projektantka Andreja Strupi Pavlin iz družbe GGD pa traso od Soteske do Bohinjske Bistrice. »Odsek skozi Sotesko je bil z vidika projektiranja in umeščanja samih tras eden najtežjih odsekov v Sloveniji,« je poudaril Govekar. Kot je pojasnil, je na najbolj kritičnem delu skozi Sotesko potek trase najbolj utesnjen, saj so na ozkem območju umeščene tako železnica, regionalna cesta in Sava Bohinjka. Poleg tega gre za morfološko zahteven teren s strmimi brežinami, hudourniki in erozijskimi procesi. Pri projektiranju so zato sledili več ciljem, med drugim so to zagotovitev kolesarjem varne in udobne poti, čim manjši poseg v naravno okolje, izvedljivost trase glede na zahtevne terenske in okoljske pogoje, rešitve pa so morale biti po Govekarjevih besedah prilagojene tudi zahtevam lastnikov zemljišč in prostorskih aktov. »Vse rešitve na tem delu so bile zelo zahtevne, nobene pa glede na izredno utesnjen prostor ni mogoče izvesti brez določenih posegov v naravo,« je med drugim povedal Govekar.