Kako je Naum ukanil financarja

Besedilo: Ivan Nograšek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. april 2023 / 16:14

Tunjiške zgodbe (32)

Naša vas je že od nekdaj znana, da se tu pridela kar veliko sadja. Tako jabolk kot hrušk in tudi češpelj. Kar nekaj so kmetje zaslužili s prodajo sadja, še več pa s tistim, kar se je dalo skuhati z njim. Že v cerkveni kroniki je zapisano, da so leta 1864 tako dobro obrodile češplje, da so z iztrženim denarjem od suhih češpelj, ki so jih prodajali v Trst, vaščani kupili veliki cerkveni, bronast zvon. Ta je manjkal kar dobrih sto let po dograditvi cerkve. Zvon je težak 1.632 kg. Vaščanom ga je uspelo ohraniti tudi tedaj, ko so za potrebe vojske in topovske cevi vzeli preostale tri zvonove. Temu zvonu so še dolgo rekli »češpljev zvon«.

Po vojni so kamniški financarji hodili od hiše do hiše in pregledovali, da ni kdo iz sadja kuhal tiste opojne reči. Kdor ni imel pisnega dovoljenja, da nakuha nekaj žganja, so mu zaplombirali kotel tako, da ga ni mogel sestaviti. Nekoč je Naumov oče tako nedovoljeno kuhal »šnops«. Prekuhano brozgo je zlival v veliko leseno kad. In sicer zato, da bi se kad dobro zamočila in ne bi puščala. Pri tem delu pa ga je zalotil financar, ki je po vasi delal kontrolo ravno nad takimi prekrškarji. Že mu je pisal prekršek in s tem tudi kazen. Oče pa malo zvit in jezen prevrne tisto veliko in polno kad, v kateri je bila že prekuhana brozga, v breg pod hišo in reče, da tega, če se ne sme, ne bo več počel. Financar je bil prepričan, da je oče prevrnil še sveže sadje. Še financarju se je oče zasmilil, da si je naredil takšno škodo, kar opravičil se je in mu rekel: »Saj nisem mislil tako hudo.« Oče pa je še naprej preklinjal take uredbe in zagotavljal, da žganja ne bo več kuhal. Financar je odšel od hiše, tudi kotla mu ni zaplombiral, k hiši pa ga tisto leto tudi ni več bilo. Oče pa je takoj po odhodu službenega moža namlel v tisto prevrnjeno kad polno svežih jabolk in hrušk. Kar malo mu je šlo na smeh, ko je tisto leto vseskozi kar brez skrbi kuhal tisto prepovedano reč, ki je tedaj šla kar dobro v promet, saj je bilo povsod dosti možakarjev, ki so ga radi zvrnili kakšno šilce.