Mačehovski do spanja

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Gorenjska / sreda, 29. marec 2023 / 21:54

Premik ure je ponovno spodbudil razmišljanje o smiselnosti in vplivih prehajanja na poletni in zimski čas, ki je v Evropski uniji predvideno še vsaj do leta 2026. Uvedeno je bilo z namenom, da bi bolje izkoristili dnevno svetlobo in s tem prihranili energijo, manj naj bi bilo tudi prometnih nesreč in kriminala. Nasprotniki medtem že nekaj časa poudarjajo, da slabo vpliva na našo biološko uro, na razpoloženje in zdravje.

Pred petimi leti je bil na ravni unije celo javni posvet na temo premikanja ure, v katerem se je 84 odstotkov sodelujočih – mnenje je izrazilo 4,6 milijona ljudi – izreklo za ukinitev. Sledil je predlog, da se to stori v letu 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa je Evropska komisija prepustila državam članicam. Razhajanja v pogledih, ali naj obvelja zimski ali letni, in epidemija sta nadaljnje korake ustavila, pred tokratnim premikom pa se je oglasilo 44 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin, ki s pozivom komisiji, naj pripravi oceno, kakšen bi bil učinek ukinitve, želi oživiti razpravo. Za Slovenijo je sicer standardni srednjeevropski čas, ki ustreza zimskemu, v omenjenem posvetovanju pa smo bili bolj naklonjeni poletnemu.

In če odločanje o času in o tem, ali in koliko časa bomo še zadnjo nedeljo v oktobru (lahko) spali dlje, zadnjo v marcu pa bo noč eno uro krajša, ni v naših rokah, so preostale dni oziroma noči spalne navade odvisne predvsem od nas samih, če odmislimo primere, ko nanje vpliva služba, ko so pogojene s spalnim ritmom dojenčka … Vendar se, kot kažejo raziskave, premalo zavedamo, kako koristno je spanje. Zgovoren je že pregovor Spanec je boljši kot žganec. Vemo tudi, da na prekratko noč opominjajo podočnjaki, razdražljivost, slabša zbranost. Stroka pojasnjuje, da so s spanjem povezana vsa področja našega delovanja, nedavni svetovni dan spanja je pomen zadostnega in kakovostnega spanca poudaril s sloganom, da je ključen za zdravje.

Odrasli naj bi spali od sedem do devet ur, po podatkih raziskave o življenjskem slogu in zdravju, ki jo je NIJZ pri tej populaciji izvedel v letu 2020, pa je bila v priporočenem okviru le tretjina Slovencev. Na Gorenjskem je več kot polovica odraslih (55 odstotkov) povedala, da med tednom običajno spi od šest do sedem ur, 28 odstotkov jih je poročalo, da se odpravijo spat pred deseto uro; da nima motečih dejavnikov v spalnici, je navedla slaba polovica anketiranih.

Za dobro spanje je poleg stalne ure uspavanja in zbujanja ter primerno udobne postelje med drugim tudi priporočljivo, da poleg nje ni elektronskih naprav.