Maks Vrečko - še zadnjič v (lastnem) nasadu jagod

Od jagod k živi vodi

Maks Vrečko z Zgoše je letos še zadnjič prideloval jagode, odslej se bo ukvarjal z živo vodo.

Že lani ste napovedali, da bo letošnja sezona Baronovih jagod na Čufankovi kmetiji na Zgoši zadnja. Zakaj se poslavljate od jagod? Ste se jih "preobjedli"?

»Jagode so še vedno moje najljubše sadje. Pri pridelovanju jagodsem dosegel več, kot sem si kdajkoli želel ali sanjal. Velikih možnosti za napredek na tem področju ni več, zato sem se odločil za novo dejavnost.«

Kakšna je bila letošnja pridelovalna sezona?

»Na eni njivi mi je jagode precej prizadela zimska pozeba, vzrok za to je tudi sorta, ki je na to občutljiva. Običajno so okusnejše sorte bolj občutljive na različne vremenske pojave. Letos je v en hektar velikem nasadu okoli petnajst ton pridelka, zelo pa sem zadovoljen s kakovostjo.«

Kaj bo odslej raslo na "jagodovih površinah"?

»Površine bo prevzel v obdelovanje tast Janko, ki skrbi za dvajset glav govedi. Na njivah bodo rasli žito in koruza, za zemljo bo ta sprememba precej dobrodošla. Zemljo sem z jagodami malo preveč obremenjeval, kolobar je bil le enoleten, moral bi pa biti vsaj trileten. Kolobarjenje zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin žal ni bilo možno.«

Pri Čufanku jagod ne bo več, a Baronove jagode še naprej ostajajo, le pridelovali jih bodo drugje ... Kje, kako? Tudi z vašo pomočjo?

»Izredno sem vesel, da Baronove jagode ostajajo. »Zgodba« se bo nadaljevala v sosednji Dvorski vasi. Za jagode bosta skrbela Anita in Andrej Šlibar, prva njiva je že posajena. Na začetku jima seveda pomagam, vendar je težko postaviti jasna pravila pridelovanja. Niti dve sezoni namreč nista enaki, ključnega pomena je prilagodljivost. Nihanja so tako velika, da je vse skupaj bolj podobno borznemu poslovanju kot kmetijstvu. Med pridelovalci jagod celo velja izrek, da je pravijagodar "malo nor".«

Lani ste bili še precej skrivnostni o načrtih za naprej, v letošnjih Baronovih novicah lahko preberemo, da se boste ukvarjali z dejavnostjo, za katero ste idejo našli pri pridelovanju jagod. S čim konkretno?

»Ukvarjal se bom z vodo, pravzaprav z živo vodo. Z biotehnologijo izboljševanja kakovosti vode sem se srečal pred šestimi leti in se takoj odločil, da jo preizkusim v jagodah. Rezultati so bili izjemno dobri in v naslednjih letih sem to le še nadgrajeval. Tudi živi vodi se moram zahvaliti, da so Baronove jagode tako dobre in da imam v nasadu malo bolezni. Ta tehnologija ne obremenjuje okolja - ravno obratno: zaradi žive vode lahko za 25 do 40 odstotkov zmanjšamo uporabo gnojil. Ker je voda prisotna povsod, je možno tehnologijo uporabljati tudi na drugih področjih v kmetijstvu - v govedoreji, konjereji … Internetna stran je že postavljena. Komaj čakam, da se sezona jagod zaključi in da se bom potlej lahko popolnoma posvetil vodi. Pripravili smo tudi sisteme za dom in bazene, vendar so v kmetijstvu učinki največji.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 3. september 2013 / 10:04

Tržiški spomin na Dalmacijo

Mešani pevski zbor KD Ignacij Hladnik iz Tržiča pripravlja spevoigro z naslovom Dalmacija v Tržiču. O zanimivem glasbeno igranem projektu sva se pogovarjala z dirigentom Tomažem Megličem.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 22:03

Občina Škofja Loka dobila Zlati kamen

Dobitnica letošnjega priznanja Zlati kamen za razvojno najprodornejšo slovensko občino je občina Škofja Loka.

Radovljica / / 13:39

Sočutje in pomoč zasvojencem

Pomagajmo človeku, ki pada, in ponudimo mu roko, da bo vstal, je sporočilo sobotnega romanja alkoholikov in drugih zasvojencev ter njihovih svojcev na Brezje.

Škofja Loka / / 13:38

Le povezani do denarja

Župani slovenskih zgodovinskih mest so se z evroposlanko Mojco Kleva Kekuš pogovarjali o možnostih pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev neposredno v Bruslju.

Kranjska Gora / / 13:38

Pasulj namesto rož

Na Dovjem še vedno ohranjajo posebno tradicijo praznovanja dneva žena. Že trideset let na 8. marec v kotlu sredi vasi skuhajo velik kotel pasulja; fantje ga pridejo iskat s kanglicami, da gospodinjam...

Jesenice / / 13:36

Razvajali so jih v mestu

V sedmih slovenskih krajih, med njimi tudi v Kranju, na Jesenicah in v Naklem, v akciji Razvajaj se v mestu na poseben način razvajali ženske.