Od jagod k živi vodi
Maks Vrečko z Zgoše je letos še zadnjič prideloval jagode, odslej se bo ukvarjal z živo vodo.
Že lani ste napovedali, da bo letošnja sezona Baronovih jagod na Čufankovi kmetiji na Zgoši zadnja. Zakaj se poslavljate od jagod? Ste se jih "preobjedli"?
»Jagode so še vedno moje najljubše sadje. Pri pridelovanju jagodsem dosegel več, kot sem si kdajkoli želel ali sanjal. Velikih možnosti za napredek na tem področju ni več, zato sem se odločil za novo dejavnost.«
Kakšna je bila letošnja pridelovalna sezona?
»Na eni njivi mi je jagode precej prizadela zimska pozeba, vzrok za to je tudi sorta, ki je na to občutljiva. Običajno so okusnejše sorte bolj občutljive na različne vremenske pojave. Letos je v en hektar velikem nasadu okoli petnajst ton pridelka, zelo pa sem zadovoljen s kakovostjo.«
Kaj bo odslej raslo na "jagodovih površinah"?
»Površine bo prevzel v obdelovanje tast Janko, ki skrbi za dvajset glav govedi. Na njivah bodo rasli žito in koruza, za zemljo bo ta sprememba precej dobrodošla. Zemljo sem z jagodami malo preveč obremenjeval, kolobar je bil le enoleten, moral bi pa biti vsaj trileten. Kolobarjenje zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin žal ni bilo možno.«
Pri Čufanku jagod ne bo več, a Baronove jagode še naprej ostajajo, le pridelovali jih bodo drugje ... Kje, kako? Tudi z vašo pomočjo?
»Izredno sem vesel, da Baronove jagode ostajajo. »Zgodba« se bo nadaljevala v sosednji Dvorski vasi. Za jagode bosta skrbela Anita in Andrej Šlibar, prva njiva je že posajena. Na začetku jima seveda pomagam, vendar je težko postaviti jasna pravila pridelovanja. Niti dve sezoni namreč nista enaki, ključnega pomena je prilagodljivost. Nihanja so tako velika, da je vse skupaj bolj podobno borznemu poslovanju kot kmetijstvu. Med pridelovalci jagod celo velja izrek, da je pravijagodar "malo nor".«
Lani ste bili še precej skrivnostni o načrtih za naprej, v letošnjih Baronovih novicah lahko preberemo, da se boste ukvarjali z dejavnostjo, za katero ste idejo našli pri pridelovanju jagod. S čim konkretno?
»Ukvarjal se bom z vodo, pravzaprav z živo vodo. Z biotehnologijo izboljševanja kakovosti vode sem se srečal pred šestimi leti in se takoj odločil, da jo preizkusim v jagodah. Rezultati so bili izjemno dobri in v naslednjih letih sem to le še nadgrajeval. Tudi živi vodi se moram zahvaliti, da so Baronove jagode tako dobre in da imam v nasadu malo bolezni. Ta tehnologija ne obremenjuje okolja - ravno obratno: zaradi žive vode lahko za 25 do 40 odstotkov zmanjšamo uporabo gnojil. Ker je voda prisotna povsod, je možno tehnologijo uporabljati tudi na drugih področjih v kmetijstvu - v govedoreji, konjereji … Internetna stran je že postavljena. Komaj čakam, da se sezona jagod zaključi in da se bom potlej lahko popolnoma posvetil vodi. Pripravili smo tudi sisteme za dom in bazene, vendar so v kmetijstvu učinki največji.«