»Jagodni izbor« fotoreporterja v akciji
Iztok Bončina, turistični vodnik, profesionalni fotograf in nekdanji urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic Traveler, je minuli četrtek v Žireh skozi številne zanimive fotografije predstavil svoje dolgoletno delo fotoreporterja.
Žiri – Svojo predstavitev je Iztok Bončina naslovil Fotoreporter v akciji, za predstavitev v Žireh pa je po lastnih besedah pripravil zgolj »jagodni izbor« med številnimi fotografijami, ki so nastale pri njegovem delu in popotovanjih po svetu. V zadnjih dvajsetih letih ga je ustvarjanje fotografskih zgodb vodilo tako globoko pod zemljo v rudnike dragih kamnov na Šrilanki kot visoko pod nebo ob fotografiranju največjih teleskopov sveta v Čilu. Skozi svoje fotografije je zbrane popeljal še od najbolj onesnaženih krajev Evrope v Romuniji do silnega bogastva Dubaja in od prebivalcev Egipta, ki živijo na smeteh, do kraljeve šole tradicionalnega plesa v Bangkoku. Na začetku pa je na kratko »skočil« tudi v zgodovino.
Svojo pripoved ob fotografijah je namreč začel z zgodbo svetovno znane slovenske filmske igralke, ki jo poznamo pod umetniškim imenom Ita Rina. »Dobila je celo ponudbe za Hollywood, a jo je ljubezen odpeljala v Beograd.« Srečal se je z njeno hčerko Tijano Djordjević, skupaj sta obiskala tudi igralkin grob. Kot zanimivost je poudaril, da je bila Ita Rina, ki se je po poroki preimenovala v Tamaro Djordjević, ena prvih žensk v Evropi, ki so imele svoj lastni avto. V nadaljevanju je predstavil še eno »slavno« osebo, ki jo je srečal pri svojem delu, to je Eronija Kumano. »Postal je slaven, ker je med drugo svetovno vojno rešil življenje Johnu F. Kennedyju in njegovi preživeli posadki.« Po trku z japonskim rušilcem se je namreč njihov čoln potopil, sami pa so ostali ujeti na enem od otokov, na katerega jim je uspelo priplavati. Iztok Bončina je priznal, da se mu zgodbe o ljudeh vedno zdijo privlačne, čeprav so nekatere tudi težke. Ena takih je zgodba o Zabalinih, prebivalcih Egipta, ki se preživljajo s prebiranjem smeti, dobesedno živijo na smeteh in se jih izogibajo celo domačini iz Kaira. »To je zelo krut boj za preživetje, kljub temu pa so zelo prijazni.« Nadaljeval je z zgodbo o Copsa Mici, za Černobilom drugem najbolj onesnaženem kraju v Evropi. »Gre za približno štirideset kilometrov dolgo dolino, ki je popolnoma ekološko uničena zaradi strupenih izpustov iz tovarn cinka in svinca.« To je po njegovih besedah res tragičen kraj, zato se je v tem primeru odločil za črno-bele fotografije. V svoj fotografski objektiv je ujel tudi »sužnje« Dubaja, priseljence, ki so sodelovali pri gradnji najvišjega stolpa na svetu, Burj Khalife. »»Dubaj je taka umetna pravljica, v kateri najdemo številne tragične zgodbe. To je dobesedno suženjski režim, saj jim ob prihodu vzamejo potne liste, pri delu jih veliko umre.«
K lepšim zgodbam se je vrnil s fotografijami z obiska kraljeve šole plesa v Bangkoku, kjer so mu predstavili tradicionalni tajski ples, ki temelji na plesu s prsti, obraz pa mora biti ves čas popolnoma miren, »smejijo se lahko le z očmi«, je pojasnil Bončina. »Tam sem spoznal tudi takratno mis Tajske, magistrico komunikologije. Izbor namreč pri njih poteka popolnoma drugače kot pri nas, kandidatke najprej opravljajo inteligenčni test.« V kraju Cetate Deva v Romuniji je obiskal športno šolo, kjer je eno leto trenirala gimnastiko tudi Nadia Comaneci. »Dopoldne se učijo fiziko in matematiko, popoldne pa delajo dvojne, trojne salte v telovadnici.« Letos januarja pa je v hribih Kenije fotografiral naselje, ki je znano kot dom šampionov, saj tam trenirajo številni najboljši kenijski atleti. Zelo zanimiva je bila še zgodba o največji vinski kleti na svetu, ki si je dvojni vpis v Guinnessovo knjigo rekordov prislužila tako zaradi svoje velikosti, saj po njej vodi več kot 55 kilometrov podzemnih ulic in vanjo zapelješ kar z avtomobilom, kot zaradi števila steklenic, ki jih hranijo.