Družbeno pregrevanje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. marec 2023 / 08:39

Kar naprej govorimo o segrevanju planeta in podnebnih spremembah. Premalo pa se zavedamo vzporednega družbenega pregrevanja. Nenehni tehnološki in družbeni razvoj poteka tako intenzivno, da nas tudi to že ogroža …

Ohranjati raznolikost

Za kaj gre? Za cel spekter družbenega dogajanja: od vse intenzivnejšega izkoriščanja naravnih virov do vse hitrejše produkcije spletnih vsebin na eni strani spektra do rasti svetovne trgovine in vse večjih količin zavrženih produktov na drugi strani. Norveški antropolog Thomas Hylland Eriksen temu naglemu pospeševanju človeških dejavnosti pravi »družbeno pregrevanje« in opozarja, da je težava v tem, ker nimamo ustreznega termostata, ki bi nevarne trende lahko zavrl. »Gre za koncept, ki sem ga razvil pred desetimi leti in ki ga še naprej razvijam. Včasih sem se več ukvarjal z drugimi temami, navsezadnje se antropologiji posvečam že 40 let. Sprva so me zanimali etnični odnosi, identitetne politike in nacionalizmi. To so bile velike teme v 80. in 90. letih 20. stoletja, navsezadnje tudi zaradi razpada Jugoslavije, ko je sledil ponovni vzpon nacionalizmov v Evropi v oblikah, ki jih pred tem dolgo nismo videli. Tem temam sem se posvečal tudi med terenskim delom na otokih v Indijskem oceanu. Nedvomno se je fokus mojih raziskav nekoliko spremenil. Toda v principu so me vedno zanimali lokalni pogledi na globalizacijo in lokalni odzivi nanjo. Kako se ljudje spoprijemamo z življenjem v sodobnem svetu. Lahko bi rekli, da sem antropolog primerjalne modernosti. Raziskujem sodobnost, a primerjam kraje, kot je denimo Mavricij, z drugimi skupnostmi v Indijskem oceanu, denimo na Sejšelih ali na Madagaskarju. Zanimajo me sodobni pojavi in kako se ljudje odzivajo nanje. Nedvomno se je v načinih, kako ljudje razmišljamo o svetu, v zadnjem desetletju zgodil pomemben premik. Včasih to poimenujemo antropocen, doba človeka, doba, v kateri ljudje preoblikujemo planet. To v pretežni meri ne pomeni dobrih novic. Izgubljamo namreč na številnih frontah. Včasih je bilo sijajno živeti v modernem svetu. Imeli smo napredek in razvoj, boljše zdravje, boljšo hrano. Lahko si potoval, imel vse več denarja, vse več si lahko trošil in tako naprej in naprej. Potem se nam je nenadoma posvetilo, da to dolgoročno ne pomeni nič dobrega za planet. Da pravzaprav ni dobro niti za nas. To pa je prispevalo k preobratu, tranziciji v mišljenju, sam to pojmujem kot razvoj, naravovarstvene teme so prišle v ospredje, pa tudi raznovrstnost, raznolikost v najširšem pomenu besede. Zdaj se ogromno posvečam tako biološki kot kulturni raznolikosti in trdim, da je obeh zaradi globalizacije in modernizacije vse manj. Globalizacija in modernizacija namreč vse sploščita. Vsi smo kot Starbucks, vsi smo kot drevesa na plantaži. Medtem ko bogatimo, smo vse revnejši. Korporacije preprosto zaslužijo več, če lahko denimo proizvajajo le eno vrsto krompirja, a s tem svet izgublja alternative in postaja vse revnejši, ker prevladuje le ena vrsta krompirja. Enako je z jeziki. Če bodo vsi govorili samo angleško, kaj se bo zgodilo z vsemi unikatnimi načini, kako opisati svet, ki jih lahko najdete samo v slovenski poeziji ali v norveških romanih? Zato se moramo boriti in si z vsemi silami prizadevati, da ohranimo vso to raznolikost. Tudi zaradi prihodnosti celotnega planeta.« (Vir: intervju Nine Slaček s T. H. Eriksenom na MMC RTV SLO)

O prednosti antropologov

Preberimo še nekaj spoznanj norveškega antropologa. O dobri strani pandemije: »V pandemiji smo se naučili, da so ljudem pravzaprav najpomembnejši odnosi z drugimi. Biti z drugimi pa je zastonj, ogljično nevtralno in prijazno do okolja. Če se s politiki pogovarjate pozno zvečer, ob kozarcu konjaka, se bodo strinjali. Naslednji dan pa se vedejo, kot da se ni nič zgodilo. Ker so odvisni od sistema, ki jih ima tako močno v oblasti. Prav zato je treba znati pogledati skozi sistem, onkraj sistema in se lotiti zadeve drugače.« O prednosti antropologov: »Antropologi že od nekdaj raziskujemo raznolikost človeštva, zato smo v še posebej privilegiranem položaju, da pokažemo, da alternative v svetu dejansko obstajajo.« Na primer: »Kreolska miselnost ne pozna puritanizma. Zelo so odprti za mešanje in vplive od vsepovsod. To se mi obenem zdi tudi najbolj izvedljiva rešitev za težave diverzitete. Kajti k čistosti se ni mogoče vrniti, to je fašizem. Prav tako pa ne more biti napredka v smeri večje uniformnosti, s tem bi vsi zgolj izgubili svojo individualnost.«

Rešitev je »trajnostno«

Podnebnega pregrevanja ne bomo mogli ustaviti, lahko pa bi ga zmanjšali. Družbenega pregrevanja pa ustaviti ne smemo, a morali bi ga urejati »trajnostno«. In kaj to pomeni?