Izredne ženske družine Souvan
Roza, Helena in Nada Souvan so pripadale trem generacijam žensk, ki so vsaka v svojem času v razponu dobrega stoletja orale ledino na različnih področjih družbenega uveljavljanja svojega spola.
Ob dnevu žensk so v Arboretumu v Volčjem Potoku pripravili zanimivo predstavitev treh izjemnih, a žal danes malo znanih žensk družine Souvan, ki so vsaka v svojem obdobju v marsikaterem pogledu utirale pot na področju kulturnega, poslovnega in tudi družbenega uveljavljanja žensk.
V zgodbe Roze, Helene in Nade Souvan se je poglobila Klara Raković iz Arboretuma Volčji Potok, ki je na dobro obiskanem predavanju zbranim tudi predstavila vse tri ženske in orisala širši družbeni kontekst, v katerem so živele in delovale. Kot je namreč povedala Klara Raković, se še posebno današnje mlajše generacije marsikdaj ne zavedajo položaja, v katerem so živele ženske v preteklosti. »Šele ko poznamo njihov položaj v kontekstu zgodovine, lahko spoznamo in cenimo njihove dosežke in cenimo, kako izjemne osebe so bile,« je uvodoma povedala o predstavnicah vseh treh generacij Souvanovih žensk.
Ena prvih igralk
Roza se je rodila leta 1848, v času precejšnjih sprememb, ki jih je prinesla marčna revolucija. Njen oče Anton Fröhlich je bil trgovec in posestnik, kasnejši lastnik hotela Pri zlatem levu. Že zelo zgodaj se je začela ukvarjati z igranjem in danes velja za eno prvih igralk v slovenskih čitalnicah v obdobju t. i. čitalniškega gibanja, ki ga je zaznamovalo kulturno, politično in narodno prebujenje. Med drugim je igrala tudi Bogomilo v Krstu pri Savici, kritike v časopisju tistega časa pa so ji bile naklonjene in so o njej govorile kot o »krasni zvezdici«.
Pri 19 letih se je poročila s Ferdinandom Souvanom, ki je nedolgo po poroki kupil posest z gradom v Volčjem Potoku in ga popolnoma prenovil. Kot je povedala Klara Raković, o Rozi Souvan danes ni veliko znanega. Da je bila napredna in za svoje čase tudi samosvoja ženska, pa kaže dejstvo, da se je od moža ločila in odšla na Dunaj, kjer je živela do svoje smrti, ko jo je leta 1919 povozil tramvaj.
Prevzela vlogo gospodarice posestva
Druga ženska, ki je zaznamovala rodbino Souvan, je Helena, žena Leona Souvana, snovalca parka v Volčjem Potoku. V času prve svetovne vojne, ob vojaškem vpoklicu moža Leona, je prevzela vodenje trgovskega podjetja, vodila tudi kmetijsko posestvo in se uspešno ukvarjala z živinorejo. Na posestvu je uvedla montafonsko govedo, ki je dajalo več mleka in mesa, ter združila več trgovin v eno, kar je zmanjšalo izdatke in kljub vojnim časom povečalo prihodke družini. Njeno življenje in stiske vojnega časa je zbranim približal kratek film, ki prikazuje njeno pisanje možu na fronto in odstira vsakdan in stiske vojnega časa.
Leta 1936, pri 53 letih, je storila samomor. Kot strastno lovko pa so jo pokopali z lovskim pogrebom.
Plavalna prvakinja in kostumografka
Najmlajša izmed treh znamenitih žensk je bila Nada, ki se je poročila z Leonom Ferdinandom, sinom Leona in Helene Souvan. Rojena je bila leta 1914 kot Nada Lampret, ki je prve uspehe požela kot plavalka. Pred dobrimi stotimi leti je bilo plavanje še v povojih, predvsem za ženske pa je veljalo za nespodobno. Ko je bilo Nadi pet let, so v Ljubljani ustanovili prvo plavalno sekcijo, nekaj let pozneje pa zgradili tudi prvi bazen.
V času pred drugo svetovno vojno pa je Nada Souvan veljala za eno najboljših plavalk in je bila v tridesetih letih tudi večkratna državna prvakinja.
Kasneje se je začela ukvarjati z modo. Sprva je modne ilustracije in prispevke o modi objavljala v revijah Žena in Praktična gospodinja. Nato pa je kot kostumografinja sodelovala tudi pri desetinah gledaliških predstav in filmov, med njimi leta 1953 pri filmu Jara gospoda Bojana Stupice in nekaj let kasneje tudi znamenitem Plesu v dežju Boštjana Hladnika.
Kot dobro, a odločno žensko in mamo jo je približala njena hči Nina – skozi pismo, ki ga je napisala za to priložnosti in ga je na prireditvi prebrala Nadina nečakinja Barbra Atlanty, ena od treh predstavnikov družine, ki so se udeležili dogodka.
V Galeriji Janeza Boljke, kjer je potekala prireditev, so ob tem odprli tudi priložnostno razstavo, posvečeno vsem trem ženskam, ki tako dopolnjuje stalno razstavo, posvečeno rodbini, ki je osnovala danes tako priljubljeni park Arboretum.
V Arboretumu sicer že več let obujajo bogato zapuščino družine Souvan. »Ko sem v začetku 90. let prišel v Arboretum, me je presenetilo, da o Souvanovem parku nihče ne ve nič povedati, in tako sem postopoma začel zbirati gradivo in sčasoma se ga je nabralo toliko, da smo osnovali tudi stalno razstavo, ki govori o njihovem življenju in delu,« nam je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma, ki pravi, da tudi v prihodnje o pomembnih osebnostih rodbine pripravljajo marsikaj zanimivega. »V prihodnje bomo nekaj dogodkov posvetili Heleni Souvan, o kateri smo našli nov vir gradiva, ki ga želimo predstaviti širši javnosti, kot tudi preostanek družine, ki je bila v marsičem izjemna,« nam je še povedal Mastnak.