Zgodbe prostovoljcev

Vsak dan v Planici 700 ljudi skrbi za potek svetovnega prvenstva. Od tega je 300 prostovoljcev, ki dnevno opravijo 2400 prostovoljskih ur. Skupno bo v času svetovnega prvenstva sodelovalo 1600 prostovoljcev iz 22 držav.

Planica – Številna ekipa, ki skrbi, da vse poteka, kot je treba, dela s ponosom. V Planico prihajajo, ko je še tema, in odidejo, ko pade mrak.

Pomemben del predstavljajo prostovoljci. Na prvenstvu morajo biti prisotni vsaj tri zaporedne dni, zagotoviti si morajo lastno namestitev, če jo potrebujejo. Prejmejo dve vstopnici za petkove ali nedeljske tekme, poseben zimski komplet oblačil v trajno last, dva obroka na delovni dan, na voljo jim je brezplačen avtobusni prevoz.

Šved že na petem prvenstvu

Pär Birger Holmer iz Švedske je prostovoljec v medijskem središču. Sodeluje že na petem nordijskem svetovnem prvenstvu. Začel je leta 2015 v Falunu, bil nato v Lahtiju, Seefeldu, Oberstdofu in sedaj je v Planici. »Biti prostovoljec na tako velikem športnem dogodku je velika izkušnja. Spoznaš nove ljudi, srečaš prijatelje s prejšnjih prvenstev. Kar nekaj nas je takšnih, ki smo že bili prostovoljci. Nastanjen sem v Kranjski Gori. Morda pogrešam kakšne posebne dogodke prav za nas prostovoljce, da bi se med seboj bolje spoznali. Sicer pa je biti prostovoljec super. Če ne bi bilo, se ne bi več prijavljal. Prostovoljec bom letos tudi na atletskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti, upam, da bom imel to možnost tudi na poletnih olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto, na nordijskem prvenstvu v Trondheimu čez dve leti in potem v Falunu 2027. Morda bom potem sklenil ta krog, torej z začetkom in koncem v domači državi,« je pojasnil. V Sloveniji je prvič.

Kako so navijali za Primoža Peterko ...

Največ prostovoljcev je seveda iz Slovenije. Gorenjka Marta Zaplotnik je iz Novakov pri Golniku. »Rada imam šport in takšne dogodke, poleg tega vedno rada pomagam. V Kranju v zgodnjih jutranjih urah sedem na organizirani prevoz in se zvečer vrnem domov. Kot prostovoljka na športnem dogodku sodelujem prvič. Danes sem tu šesti dan. Moja naloga je, da skrbim, da bi bila Planica čim čistejša. Všeč mi je tukaj. Pravkar sem srečala Primoža Peterko. S hčerko sta bila v srednji šoli sošolca in zelo smo navijali zanj. Spomnim se, da je mož s 'fičkom' peljal v Planico dva velika transparenta, da so lahko navijali. Še danes ju imamo doma,« je dejala v sredo, ko je zaključevala delo prostovoljke v Planici.

Na zahtevnejših mestih izkušenejši

V organizacijski ekipi prvenstva so tudi številni z izkušnjami. Ena takšnih je Milena Kordež iz Tržiča, nekdanja smučarska tekačica, nato tudi trenerka v kranjskem TSK Triglav. Je v ekipi časomerilcev na tekaških tekmah. »Prvenstvo je odlična priložnost, da se pokažemo kot dobri organizatorji, da mladi, ki so šele na začetku športne poti, v živo vidijo svoje idole, je priložnost tako za šport kot za turizem in gospodarstvo. Upam, da bodo to znali izkoristiti. Na tekaških tekmah je predvsem veliko Skandinavcev. Ta šport je pri njih tradicija, kot navijači so dobro organizirani. Vzdušje je dobro,« je dejala. Redno pomaga tudi na tekmovanjih v biatlonu.

Z nahrbtnikom in smučmi vsak dan v Tamar

V ekipi časomerilcev sta tudi Metka Munih Habjan iz Železnikov in Jeli Cuderman iz Preddvora. Obe sta nekdanji smučarski tekačici, ki sta bili tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu – Metka kot tekmovalka, Jeli pa kot spremljevalka olimpijskega ognja. »Že dvanajsto leto sva del ekipe na tekmah v Planici. Želiva dodati svoj prispevek k dobri organizaciji. V tem uživava. Letos nama je dana možnost, da spiva v Tamarju, kjer je nastanjena ekipa časomerilcev. Zjutraj se s tekaškimi smučmi spustiva v Planico, zvečer pa nazaj,« je povedala Jeli Cuderman. Ujeli smo ju v sredo zvečer, ko sta bili že pripravljeni na vrnitev v Tamar. »Potrebovali bova okrog 40 minut. Tečeva v pogovornem tempu,« je dodala. Metka Munih Habjan je dejala, da na prvenstvu podoživljata tudi svoja tekmovalna leta. »Bili sva tekmici, Metka iz Olimpije, jaz iz Triglava. Tek na smučeh naju je povezal in ostali sva prijateljici,« pravi Jeli Cuderman. Še vedno se tudi udeležujeta tekmovanj. Letos sta bili na teku Dolomitenlauf. Vsak dan v Planico in nazaj v Tamar z nahrbtnikom je zanju dober trening. »To je dobra priprava na legendarni Birkebeinerrennet na Norveškem, ki ga imava v načrtu v letu 2025. Dolg je 54 kilometrov, udeleženci pa morajo nositi nahrbtnik, ki je težak najmanj 3,5 kilograma,« sta še povedali, nato pa dali smuči na noge in odtekli proti Tamarju.

Tudi prostovoljci v Planici pišejo zanimive zgodbe.