Mladi večinoma zadovoljni s svojim življenjem

Besedilo: Manca Perdan
Kategorija: Gorenjska / sreda, 15. avgust 2018 / 11:35

Dvanajstega avgusta smo obeležili že devetnajsti zaporedni mednarodni dan mladih. Podatki na Statističnem uradu Republike Slovenije kažejo, da je bilo mladih v Sloveniji ob koncu lanskega leta kar 22,8 odstotka manj kot pred desetimi leti.

Kranj – Leta 1999 so Združeni narodi 12. avgust razglasili za mednarodni dan mladih z namenom, da bi se vsako leto ukvarjali s problematikami, ki zadevajo mlade, in hkrati opozarjali na pomembno vlogo, ki jo imajo mladi v družbi. Urad Republike Slovenije za mladino in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje med mlade štejeta ljudi med 15. in 29. letom starosti. Teh je bilo konec leta 2017 v Sloveniji 312 tisoč, kar je bilo 15,1 odstotka vseh prebivalcev Slovenije ali 22,8 odstotka manj kot pred desetimi leti.

Vodilna misel letošnjega mednarodnega dneva mladih je bila Varni prostori za mlade. Združeni narodi so na svoji spletni strani zapisali, da mladi potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, se ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z njihovimi raznolikimi potrebami in interesi, sodelujejo v procesih odločanja in se prosto izražajo. Varni prostori so na primer državni prostori, ki omogočajo mladim, da se vključijo v vprašanja upravljanja; javni prostori, ki mladim omogočajo, da sodelujejo v športnih in drugih prostočasnih dejavnostih; digitalni prostori, ki mladim omogočajo virtualno interakcijo; in dobro načrtovani fizični prostori, ki lahko pripomorejo k akomodaciji mladih z raznolikimi potrebami, zlasti tistih mladih, ki so izpostavljeni marginalizaciji ali nasilju. Mladostniki včasih nimajo dovolj prostora, da bi se popolnoma izrazili, in se zaradi tega počutijo neprijetno ali celo nezaželeno. Podobno so lahko brez obstoja varnih prostorov mladi druge rase, etnične pripadnosti, spola, verske pripadnosti ali kulturne pripadnosti počutijo ranljive. Kadar pa imajo mladi varne prostore za sodelovanje, lahko učinkovito prispevajo k razvoju družbe, miru in družbeni povezanosti.

Danes se mladi srečujejo z vse večjimi težavami pri vstopu na trg dela in na samem trgu dela, doba izobraževanja se podaljšuje, hkrati pa se zvišuje starost, ko mladi začnejo živeti samostojno življenje, neodvisno od svojih staršev. Leta 2016 je bil v Sloveniji delež mladih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši, 79,3 odstotka, povprečna starost ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši pa je bila 28,2 leta. V letu 2017 je bilo delovno aktivnih 51,1 odstotka mladih med 15. in 29. letom, kar je bilo 16,9 odstotka vseh delovno aktivnih oseb. Od tega jih je bila skoraj polovica zaposlenih za nedoločen čas.

Ne glede na vse ovire, s katerimi se srečujejo mladi, pa raziskava Statističnega urada Republike Slovenije kaže, da so bili mladi v letu 2017 na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Zadovoljstvo z življenjem so namreč na lestvici od nič do deset v povprečju ocenili z oceno 7,9. Ta ocena se je v petih letih zvišala za 0,3 vrednosti ocene. Mladi so zadovoljni tudi z dostopnostjo do različnih dobrin, kot so na primer druženje s prijatelji ali sorodniki ob pijači, kosilu ali večerji, obisk aktivnosti, ki jih je treba plačati, na primer obiski koncertov, športnih prireditev, rekreacije. Kakšni bodo letošnji rezultati, pa bomo videli ob koncu leta.