Filipinci na trgu dela
Slovenski delodajalci se vse bolj ozirajo po filipinski delovni sili. Svoje izkušnje s filipinskimi delavci je delil tudi Grega Bizjak iz jeseniške družbe SIGR Bizjak.
Za razliko od nekaterih sosednjih držav je pridobivanje vizuma in delovnih dovoljenj za filipinske delavce pri nas dolgotrajno in zapleteno.
Ljubljana – Ena glavnih težav, s katero se srečujejo slovenska podjetja, je pomanjkanje delovne sile. Ob visoki zaposlenosti domače delovne sile na trgu dela skorajda ni, prazni se tudi t. i. balkanski bazen, zato je med delodajalci vse več zanimanja za delavce iz tretjih držav. Največ je v zadnjem času govora o Filipincih.
Dogodek na to temo so v torek organizirali v Gospodarski zbornici Slovenije. Eden glavnih razlogov, zakaj za zapolnjevanje delovnih potreb zaposliti delavce s Filipinov, je dobra organiziranost države na tem področju. Kot je pojasnila Kay Quintos, predstavnica PNI International Corporation, certificirane agencije za posredovanje delavcev, so Filipini država, ki na delo v tujino poleg Kitajske in Mehike pošlje največ svojih državljanov. Pred časom so ustanovili ministrstvo za delavce v tujini, ki ureja vprašanja delavcev migrantov.
Kot je povedala Kay Quintos, delodajalci, ki zaposlujejo delavce s Filipinov, cenijo njihovo delavnost in prilagodljivost, pa tudi zmožnost, da se hitro učijo tujih jezikov.
Dobre izkušnje imajo tudi v jeseniškem avtoprevozniškem podjetju SIGR Bizjak, kjer so po prevzemu hrvaškega podjetja tam začeli zaposlovati filipinske delavce, saj na Hrvaškem registracija in pridobivanje delovnih dovoljenj potekata lažje kot pri nas. »Zakaj prav filipinska delovna sila?« se je vprašal Grega Bizjak, direktor skupine SIGR Bizjak. »Ker so spoštljivi in hvaležni, da se jim omogoči delo, ki ga tudi dobro opravijo. Ne smemo pa računati, da bodo delali napol zastonj. Pri nas jih plačujemo enako kot druge zaposlene.«
Kot je še povedal Bizjak, se mora podjetje, ki želi zaposlovati filipinske delavce, najprej registrirati pri tamkajšnjih pristojnih organih in predložiti potrebne dokumente, ki jih filipinske oblasti nato preverijo. »To področje imajo zelo dobro organizirano, saj ne želijo, da bi prišlo do zlorab delavcev. Podjetja so pri uvozu filipinske delovne sile dolžna spoštovati njihovo zakonodajo, kar med drugim denimo pomeni, da morajo delavcem plačati tudi letalsko vozovnico za prihod v državo in po izteku pogodbe vozovnico za vrnitev v domovino,« je še dejal direktor skupine, v kateri je zaposlenih okoli devetdeset filipinskih delavcev.
Čeprav je med zaposlovalci precejšnje zanimanje za delavce s Filipinov, pa pridobivanje delovnih dovoljenj precej otežuje slovenska zakonodaja. Na Filipinih tudi nimamo predstavništva, kjer bi delavci lahko oddali prstne odtise, kar otežuje proces pridobivanja vizuma. Bizjak je zato na Hrvaškem ustanovil tudi agencijo, ki pomaga pri zaposlovanju filipinskih delavcev tudi slovenskim podjetjem.
Kot kaže, pa se spremembe obetajo tudi na nivoju države. Kot je namreč povedal častni konzul na konzulatu Filipinov Srečko Debelak, bosta namreč predvidoma 26. maja državi podpisali memorandum, s katerim bosta urejala to področje, že v prihodnjih dneh pa naj bi se predstavniki ministrstva za delo glede tega vprašanja sestali s filipinskimi oblastmi.