Spet porast lubadarja na Zgornjem Gorenjskem

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem po lanskem upadu lubadarja letos zaradi poletne suše spet beležijo porast. Do 28. septembra so izdali odločbe za posek sedemdeset tisoč kubičnih metrov smreke, ki jo je napadel lubadar.

Bled – V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki pokriva blejsko gozdnogospodarsko območje oziroma območje sedmih občin Zgornje Gorenjske, so si po lanski zmerni količini lubadark (šestdeset tisoč kubičnih metrov) nadejali, da se bo umirjanje nadaljevalo tudi letos in da bo letošnja količina še manjša od lanske. V spomladanskih mesecih je tako tudi kazalo, vsak mesec so odkrili okoli tisoč »kubikov« na novo napadenega drevja, a s stopnjevanjem suše se je začela zviševati tudi količina. Junija so evidentirali okoli štiri tisoč kubičnih metrov lubadark, julija 16 tisoč, avgusta skoraj 31 tisoč, do 28. septembra nekaj več kot 12 tisoč kubičnih metrov. Skupno so letos doslej izdali odločbe za posek in spravilo okoli 70 tisoč »kubikov« lubadark, do konca leta se bo številka verjetno povzpela na 90 tisoč, morda celo na sto tisoč.

Kot sta pojasnila vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek in vodja odseka za ukrepe v gozdovih Lucija Odar, smreka že sicer ni odporna proti suši, a letos je bila suša tako močna, da so se posušile tudi nekatere smreke, ki jih sicer ni napadel lubadar. Lubadar je napadal smreko na celotnem območju, od nadmorske višine 400 do 1500 metrov, a najbolj jo je na območju krajevne enote Bohinj, kjer so letos doslej odkrili 31.500 kubičnih metrov lubadark.

Lastnikom so doslej izdali 1530 odločb za posek in spravilo napadenega drevja, rok za izpolnitev odločb je večinoma tri tedne. Lastniki so doslej posekali okoli 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Večina za to najema izvajalce, ki pa jih je v zadnjem času težko dobiti; zaradi padanja odkupnih cen pa se je zaustavil tudi odvoz lesa iz gozda. V zavodu za gozdove pri tem opozarjajo lastnike tudi na izbiro primerne tehnologije poseka in spravila lesa. »Strojna sečnja omogoča hitro spravilo, a za manjše površine ni primerna, saj lahko povzroča škodo, ki je lahko povod za nadaljnje širjenje lubadarja,« pravi Andrej Avsenek in svetuje lastnikom, da naj bodo pri dogovarjanju z izvajalci pozorni tudi na tehnologijo poseka in spravila.

Poseben problem so gozdovi na območju fužinskih planin, to je od Bohinjskega jezera v smeri proti Pokljuki. Tam so težko dostopni gozdovi in prva cona Triglavskega narodnega parka (TNP), kjer je dovoljena le sanitarna sečnja, a še ta le v dogovoru z zavodom TNP. V zavodu so se v dogovoru s TNP odločili, da bo sanacija žarišč lubadarja potekala le v delu gozdov, kjer je okoljsko in ekonomsko smiselna, drugje pa ne. Takšno razlikovanje je vzbudilo tudi nekaj jeze med lastniki.

V zavodu za gozdove so vse leto opozarjali lastnike, da naj zaradi suše redno pregledujejo gozdove, a so gozdarji dobili od njih bolj malo povratnih informacij. Zdaj jih ponovno pozivajo, da naj v primeru odkritja napada lubadarja takoj začnejo sanacijo, saj je od tega, kako hitro bodo ukrepali, odvisno, kako se bo lubadar širil naprej in za koliko se bo zmanjšala ekonomska vrednost lesa. »Naš cilj je, da lastniki do pomladi posekajo in odpeljejo iz gozda vse napadeno drevje,« pravi Andrej Avsenek in dodaja: »Kako pa bo naslednje leto, bo največ odvisno od vremenskih razmer.«

Na blejskem gozdnogospodarskem območju so v zadnjih desetih letih zaradi lubadarja in naravnih ujm morali posekati približno tri milijone kubičnih metrov smreke. »Čeprav se številka zdi velika, pa sanitarna sečnja vendarle ni povzročila tolikšne škode, da gozd kot ekosistem ne bi več funkcioniral,« pravi Avsenek in poudarja, da bo smreka tudi v prihodnje pomembno zastopana v gozdovih, a bodo na bukovo-jelovih rastiščih pospeševali rast bukve, jelke, macesna, gorskega javorja …