Nujna protiutež državnemu zboru

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 10. oktober 2022 / 14:39

V senci jesenskih predsedniških in lokalnih volitev bodo konec novembra potekale tudi volitve v državni svet. Ob izteku mandata sedanjemu državnemu svetu smo se z Igorjem Velovom in Bogomirom Vnučcem, gorenjskima predstavnikoma lokalnih interesov v njem, pogovarjali o opravljenem delu in njunem pogledu na vlogo državnega sveta, ki ga imajo pogosto za nepotrebnega v slovenskem parlamentarnem sistemu.

Igor Velov: Uveljavljanje lokalnih interesov

»Državni svet bi zagotovo potreboval neki popravek, nikakor pa ne ukinitve, saj predstavlja nujno potrebno protiutež državnemu zboru, torej politiki, poleg tega so le preko državnega sveta na državni ravni uveljavljeni lokalni interesi, še posebej odkar župani ne morejo biti več tudi poslanci,« razmišlja Igor Velov, kranjski mestni svetnik, nekdanji kranjski podžupan in med drugim tudi nekdanji direktor Agencije za varnost prometa, ki končuje svoj prvi mandat državnega svetnika, razmišlja pa tudi o ponovni kandidaturi. V zdajšnjem državnem svetu je predstavnik lokalnih interesov enajstih občin s spodnjega dela Gorenjske. Z naskokom najmlajši državni svetnik v tem mandatu je član komisije za mednarodne odnose in komisije za lokalno samoupravo.

»Največja vrednost državnega sveta je očem skrita. Vsak zakon, sprejet v državnem zboru, gre skozi proceduro v državnem svetu, kjer pregledamo in predebatiramo na stotine zakonov in številni se popravijo prav zaradi naših pripomb in zahtev, včasih pa tudi zaradi grožnje z vetom. Veto je zagotovo največja moč državnega sveta, z njim smo velikokrat preprečili sprejetje slabega zakona. Tipičen primer je bil zakon o nalezljivih boleznih, ki je imel v zvezi z omejevanjem gibanja ljudi, njihovih pravic in obveznosti zelo slabe rešitve. Tega zakona ni ustavila politika, ampak prav državni svetniki. Državni svet je tudi prispeval k temu, da so se skrajšali postopki sprejemanja protikoronskih paketov, da so ljudje hitreje prišli do pomoči,« je pojasnil.

Velov ugotavlja, da bi morali vpliv državnega sveta okrepiti. Kot prvo bi državljanom morali omogočiti večji vpliv pri izvolitvi državnih svetnikov in ga odvzeti občinskim svetom, ker se v njih stranke pri izbiri državnih svetnikov odločajo po politični liniji, in ne po tem, kaj je bolje za ljudi in lokalno skupnost. Poleg tega bi morali uzakoniti, da po izglasovanem vetu v državnem svetu državni zbor vsaj pol leta ne bi smel ponovno glasovati o zavrnjenem zakonu. Tretji popravek bi izboljšal funkcionalnost, dodaja Velov: »V torek smo npr. v državnem svetu zavrnili celoten zakon o cestah, čeprav je bil sporen samo en člen. Zato bi morali v zakonodajni postopek uvesti še t. i. četrto branje, v katerem bi poslanci ponovno odločali le o tistem členu, za katerega bi državni svet dejal, da ni dober.«

Med dosežki državnega sveta v iztekajočem mandatu Velov poudarja pripravo pokrajinske zakonodaje, ki pa je v državnem zboru niso podprli. »Regionalizacijo Slovenije, ki smo ji bili najbližje do zdaj, so spet ustavile politične stranke, ki vedno izračunavajo, ali jim teritorialna razdelitev Slovenije ustreza na način, da lahko obvladujejo svoje volilno telo. A nič hudega, gradivo ostaja, je zelo dobro pripravljeno in bo počakalo na novo priložnost.«

O svojem delu Velov pravi, da je bil v državnem svetu zelo aktiven in podal vrsto dobrih predlogov. Pri tem spomni, da je npr. državni svet že leta 2018 na podlagi njegovega posredovanja preprečil, da bi državni zbor s sprejetjem nekega zakona, ki ni imel zagotovljenih virov financiranja, odvzel 52 milijonov evrov, prvotno namenjenih prometni infrastrukturi. »Ko smo zagrozili z vetom, so poslanci le našli denar drugje. Ker dobro poznam področje prometa in prometne varnosti, sem veliko dobrih predlogov podal tudi s tega področja. Enega takih na ministrstvu za infrastrukturo še preučujejo, namreč da je že pogojni odvzem vozniškega dovoljenja zadosten ukrep in bi zato ukinili trajni odvzem vozniškega dovoljenja. Trdim, da je ta ukrep izpet in ne prinaša več učinka na prometno varnost, po drugi strani pa povzroča ogromno problemov tistim, ki dovoljenje izgubijo. Od tega imajo korist samo avtošole, nihče drug.«

Iz zadnjega obdobja izhaja tudi njegova pobuda vladi, da naj država dobaviteljem zemeljskega plina pokrije razliko med regulirano in tržno ceno plina. »Država je zaradi aktualnih razmer omejila ceno za končne odjemalce, na drugi strani pa so šle cene plina na trgu v nebo. Ker predvsem manjši dobavitelji ne morejo dolgo delati z izgubo, so ljudem odpovedali plin. Zato sem predlagal, na odgovor pa še čakam, da naj država razliko v cenah oziroma izgubo dobaviteljev pokrije. S to intervencijo države ostane za odjemalce dobava nemotena in se zanje nič ne spremeni,« pojasnjuje.

Bogomir Vnučec: državni zbor tudi priložnost za civilno družbo

Radovljičan Bogomir Vnučec, politik z dolgoletnimi izkušnjami na različnih nivojih, zaključuje svoj drugi mandat v državnem svetu, kjer je predstavnik lokalnih interesov sedmih zgornjegorenjskih občin. Tudi Vnučec se strinja, da je v javnosti večina dela, ki ga opravijo državni svetniki, slabo poznanega, čeprav je vloga sveta pri zagotavljanju demokracije ključnega pomena.

»Tako kot večina razvitih demokracij ima tudi Slovenija v ustavi zapisano, da imamo dvodomno skupščino, kar je po mojem prepričanju edino pravilno, čeprav se državni svet – in svetniki – v javnosti pogosto znajde v podrejenem položaju. Pa ne bi smelo biti tako, ne nazadnje je državni svet institucija, kjer ima civilna družba možnost sodelovanja na rednih sejah – v parlamentu to ni mogoče.«

Tudi zato si je v obeh mandatih prizadeval za izboljšanje prepoznavnosti državnega sveta in – med drugim – organiziral gostovanje ene od sej državnega sveta prav v Radovljici.

Zadovoljen je z vlogo, ki jo je državni svet v tem sestavu odigral pri oblikovanju regij. »Državni svet je od predsednika države dobil nalogo, da pripravi zakon, in to ni bila lahka naloga. Menim, da nam je uspelo doseči kompromis med različnimi interesi, predlog je bil pred nekaj meseci tudi oddan v državni zbor. Aktualna vlada ga je sicer zavrnila, a verjamem, da predstavlja zelo solidno osnovno za nadaljnje delo na tem področju. Ne nazadnje smo opravili pogovore po vsej državi in prepoznali voljo lokalnih skupnosti glede tega, v kakšne in katere regije želijo biti vključeni.«

Med drugim opozarja tudi, da Gorenjska zaradi razdelitve Slovenije zgolj na dve regiji, zahodno in vzhodno, in posledično vključenosti v zahodno, katere del je tudi Ljubljana, velja za bolj razvito, kot dejansko je. »Zaradi tega iz Evrope dobimo manj sredstev, kot bi jih sicer. Zato predlagam, da se Ljubljana izključi in se obravnava posebej – niti kot del zahodne niti vzhodne regije; na ta način ne bo vplivala na kazalce razvitosti za celotno območje, ki je marsikje še zelo slabo razvito,« pojasni.

Tudi Vnučec na podlagi izkušenj v lokalni politiki, kjer je bil štiri mandate član občinskega sveta, in državnem zboru, kjer je kot poslanec delal en mandat, meni, da bi zakonodajni postopek moral vključevati tudi morebitno četrto branje zakona.
»Državni svet lahko da veto na zakon, a dejstvo je, da so običajno sporni le posamezni členi. Če bi uspeli s predlogom tako imenovanega četrtega branja, bi bilo mogoče zakone zavrniti samo v delih, ki se nam zdijo sporni, kar pomeni, da bi tudi državni zbor lahko še enkrat glasoval le o teh, zavrnjenih delih zakona,« pravi.

Vnučec vidi vlogo državnega svetnika tudi kot vlogo lobista na nivoju države, in sicer za projekte in ideje lokalnih skupnosti, ki jih predstavlja. »Zato sem ponosen na svoje delo pri razvojnih projektih, kot sta blejska obvoznica in zagotavljanje sredstev za gradnjo kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem, za katere sem kot svetnik dal pobude. Prav tako sem sodeloval pri vložitvi veta na zakon, katerega posledica je bilo višanje povprečnin, s katerimi lahko občine financirajo svoje projekte. Zadovoljen sem tudi, da so parkovne občine v tem obdobju končno dobile sredstva, ki jim pripadajo po zakonu o Triglavskem narodnem parku.«

Med njegove zadnje pobude sodi pobuda v zvezi s takojšnjim prehodom Slovenije na obnovljive energije, je še pojasnil.

Za mesto v državnem svetu letos kandidira ponovno, želi si še tretji mandat. Občinski svet domače, radovljiške občine je že podprl njegovo kandidaturo, na ostalih šest zgornjegorenjskih občin še čaka, zadnjo besedo pa bodo seveda konec novembra na tajnem glasovanju imeli prav tako na občinah izbrani elektorji.