Kako postopati pri evakuaciji gibalno oviranih oseb
Evakuacija iz objekta v primeru požara, potresa, poplave ali drugih izrednih razmer mora potekati hitro in tekoče, kar dosežemo le s premišljenim načrtovanjem evakuacijskih poti. Pri tem je treba upoštevati, da se nekatere osebe ne bodo mogle evakuirati same, če so tako ali drugače gibalno ovirane.
Ljubljana – Kot pojasnjujejo na Zavodu Brez ovir, ki je skupaj s Slovenskim združenjem za požarno varstvo in v sodelovanju z Zavodom Dostop in nizozemskim podjetjem za evakuacijsko opremo Escape Mobility pripravil seminar z naslovom Evakuacija funkcionalno oviranih oseb iz stavb, morajo biti evakuacijske poti skrbno načrtovane in izvedene tako, da omogočajo varen izhod vsem uporabnikom – tudi slepim, gluhim, gluhoslepim in tistim z gibalnimi omejitvami, kot so invalidi, starejši, nosečnice ter poškodovanci. Načini in rešitve za brezhiben načrt evakuacije so različni, pri načrtovanju pa je najpomembnejše zavedanje, da so uporabniki objekta zelo različni, je prepričana Andreja Albreht, direktorica Zavoda Dostop.
Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov pravi, da je treba stavbe urediti po mednarodnem standardu, v katerem so določene tudi ureditve evakuacijskih poti. Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost je ob tem pojasnila, da naj bi evakuacija potekala v treh fazah: »Prva je umik iz stanovanja, druga je vertikalni umik iz zgornjih nadstropij navzdol, tretja pa je umik iz stavbe. V drugi fazi se evakuiranci srečujejo z vprašanjem, ali iti po stopnicah ali z dvigalom. Seveda vemo, da se z navadnim dvigalom takrat ne smete peljati. Obstajajo sicer evakuacijska dvigala, ki jih imajo gasilci, v stanovanjskih stavbah pa jih praktično ni, zato ne moremo računati na evakuacijo z dvigalom.«
Za hitro evakuacijo vseh je treba zgradbe opremiti z ustrezno evakuacijsko opremo. »Poznamo različne pripomočke za evakuacijo oseb z različnimi oviranostmi, ki jih lahko načrtovalci evakuacijskih poti vključijo v svoj načrt. Najpogosteje se za prevoz gibalno oviranih po stopnicah uporabljajo evakuacijski stoli, posebne blazine in podloge za vzmetnice,« je povedal David Švagelj iz Zavoda Brez ovir.
Joep Cuijpers iz nizozemskega podjetja Escape Mobility je ob tem razložil, kakšna evakuacijska oprema je primerna za reševanje: »Na ravnih stopniščih lahko uporabimo evakuacijske stole, medtem ko na spiralnih in drugih zavitih stopnicah teh ne moremo uporabljati, v tem primeru potrebujemo evakuacijske blazine. Evakuacijski stol lahko enostavno upravlja ena oseba, zato je najboljša rešitev za evakuacijo gibalno ovirane osebe.« Evakuacijsko blazino morata vedno upravljati dve osebi, saj je reševanje na blazini težje, ker se uporablja za vleko evakuiranih oseb po tleh. Na podoben način kot blazine delujejo tudi posebne evakuacijske podloge, ki se namestijo pod vzmetnice, je pojasnil Cuijpers. Te se uporabljajo v bolnišnicah ali oskrbovalnih domovih, kjer so ljudje nameščeni na postelje, da se ležeča oseba evakuira vključno z vzmetnico, na kateri leži.