Poiskati informacije in jih preveriti

Šolska svetovalna delavka iz Gimnazije Škofja Loka Saša Bogataj Suljanović učencem in dijakom pred informativnimi dnevi svetuje, da se resnično poglobijo v svoje interese ter informacije o šolah in fakultetah pridobijo iz čim več različnih virov.

Katera so ključna vprašanja, na katera si mora učenec odgovoriti pred izbiro srednje šole?

Teh vprašanj je kar nekaj, treba se je res poglobiti. Najprej je treba raziskati interese – lahko s temu namenjenimi testi oziroma da spremljajo, kaj res radi počnejo, ob katerih dejavnostih ali pa tudi šolskih predmetih jim zaigra srce. Interesi morajo biti stabilni – to morajo biti stvari, ki so v našem življenju prisotne dlje časa. Zelo pomembne so tudi sposobnosti; verjamem sicer, da jih je mogoče razvijati in krepiti, a za določene študijske programe recimo so potrebne točno določene predispozicije. Prav tako so pomembne učne navade, ki jih je treba pridobiti, za kar je potreben čas. Opažam, da imajo največ težav tisti, ki so zelo bistri, a brez učnih navad. Izpostavila bi še osebnostne lastnosti – nismo vsi za vse poklice. Spregledati pa ne smemo niti trga dela, kljub temu da se stvari zelo hitro spreminjajo. A če imamo recimo dva enakovredno izražena interesa, je vseeno mogoče smiselno pogledati tudi, kakšne so možnosti za zaposlitev.

Ali so ob koncu devetega razreda po vašem mladi že dovolj zreli, da znajo sprejemati pravilne odločitve glede svoje prihodnosti?

Zdi se mi, da je za mlade to zelo težko. Zlasti ob koncu osnovne šole, ko se nekateri že odločajo tudi za poklicne in srednje strokovne šole, je treba biti še toliko bolj previden. Ni dovolj, da spoznavamo šole, ampak tudi poklice. Karierna orientacija v osnovni šoli zato precej temelji tudi na tem.

Kako jim pri teh odločitvah lahko pomagajo starši in kakšen vpliv imajo pri izbiri srednje šole vrstniki ali morebiti starejši sorodniki, prijatelji, znanci …?

Dijake zelo spodbujam, da iščejo vire informacij za svojo nadaljnjo karierno pot povsod, kjer je le mogoče. Starši so lahko zelo kredibilen vir, ne smejo pa biti edini, prav tako je pri tem odgovornost staršev zelo velika, saj prek otrok ne smejo poskušati realizirati svojih neizživetih sanj oziroma jih ne smejo usmerjati na podlagi tega, kar je praktično in uporabno. Prava pot je, da se poglobijo v otroka, razmislijo, kaj je rad počel že v otroštvu, kje ga vidijo srečnega in ga nato podprejo v njegovi odločitvi. Enako je pri vrstnikih, a le, če so v pogovorih o primernosti posameznega poklica iskreni.

Ali se lahko z vprašanji glede nadaljnjega šolanja obrnejo tudi neposredno na izbrano šolo? Ali kdo to izkoristi?

Pri nas jih kar precej izkoristi to možnost. Sama sem v šoli ob četrtkih popoldne in kar nekaj staršev osnovnošolcev pride na individualne posvete, sploh če gre za določene posebnosti – recimo starše otrok s posebnimi potrebami ali športnikov, da vidijo, kakšne prilagoditve jim nudimo. Mislim, da so tudi druge šole temu zelo naklonjene. Zelo dobro je že prej preveriti različne informacije o šolah, na koncu, na informativnih dnevih, pa spoznaš še učitelje, začutiš dinamiko šole. Takrat lahko malce prostora pustijo tudi intuiciji.

Kako naj mladi informativne dneve čim bolje izkoristijo?

Predvsem je treba izkoristiti vse tri termine, v katerih potekajo informativni dnevi. Ni smiselno obiskati le srednje šole ali fakultete, ki je njihova prva zbira. Obenem pa se mi zdi zelo pomembno, da postavljajo vprašanja, saj jim je takrat na voljo večina ljudi, ki so na kakršenkoli način vpeti v posamezno šolo ali fakulteto. Pomembno je, da zberejo informacije čisto o vsem, kar jih zanima, tudi kar ni neposredno povezano z izobraževalnim procesom – na koga se obrniti v primeru težav, katere obšolske dejavnosti ponujajo, v katere organizacije se dijaki ali študenti združujejo ... To je pomemben kazalnik kakovosti katerekoli ustanove.

Na kaj naj bodo mladi še posebno pozorni, ko se odločajo o izbiri srednje šole?

Pozorni morajo biti na določene kritike srednjih šol ali fakultet, ki niso utemeljene, saj so mogoče posledica individualne slabe izkušnje. Tako kot je treba biti pozoren glede informacij, koliko učenja je potrebno na določeni šoli, kar je spet zelo individualna izkušnja vsakega posameznika. To so lahko kar pomembne pasti. Veliko pa o kakovosti šole povejo rezultati dijakov, diplomantov ... Za srednje šole je recimo gotovo pomemben kazalnik kakovosti rezultat na maturi, pa ne samo to, kakšen uspeh dosegajo na maturi, ampak koliko dijakov sploh pristopi k opravljanju mature. Smiselno je preveriti tudi, kako dobro te določena šola pripravi na študij.

Tudi vi opozarjate, da pri mladih opažate vse več duševnih stisk. Posledica česa je to po vašem mnenju? Je kriva družba, ki slavi samo zmagovalce, pa še to le takrat, ko zmagujejo …

Čeprav se mogoče sliši že »zlajnano«, pa se mi kljub temu zdi, da je to zelo povezano s pritiski na družabnih omrežjih. Današnji čas za mlade ni lahek, saj so »moderne« prav določene osebnostni lastnosti – da si odprt, komunikativen, samozavesten ... A določenih osebnostnih lastnosti, ki jih prineseš na svet, ne moreš spremeniti. Dejstvo je, da je tudi korona močno vplivala prav na generacijo, ki zdaj končuje srednjo šolo. Mladostniki so bili resnično prikrajšani, ker so bili zaprti ravno v obdobju, ko nastopi razvojna naloga odcepiti se od staršev in širiti svojo vrstniško socialno mrežo. Pri tej generaciji pa je bilo ravno narobe: povezovali so se s starši, ko bi se morali od njih odcepiti. Tudi veščin prvih partnerskih zvez jim recimo ni uspelo pridobiti. To so vse veščine, ki jih lahko opraviš samo v točno določnem obdobju, ne pri tridesetih ali desetih letih recimo. Sem pa tudi pred korono že opažala veliko tesnobe, stisk, kar je povezano z že omenjenimi družbenimi pritiski.

Kako pa lahko prepoznamo te stiske pri mladih?

Treba je biti zelo pozoren, če se določeni simptomi dlje časa vlečejo, da ne gre recimo samo za akutno žalost ob razpadu zveze. Moramo biti pozorni, če otroka vse manj pogosto vidimo veselega, radovednega, radoživega; takrat ne smemo samo čakati, da bo minilo same od sebe. Obenem pa jim moramo dati vedeti, da je tudi žalost povsem legitimno čustvo in jo je treba spoštovati. Zahodni koncept sreče je zelo problematičen, družabna omrežja pa to še poglabljajo. A tudi žalost je del življenja in ni nujno povezana s hudimi duševnimi stiskami.

Kakšen bi bil torej vaš nasvet mladim, da bodo samozavestni pri svojih odločitvah, tudi glede izbire šole?

Najpomembnejše je, da do vseh stvari, tudi karierne ali poklicne odločitve, pristopajo odgovorno, kar pomeni, da se v stvari poglobijo. Treba je poiskati informacije in jih tudi preveriti.