Ob fotovoltaiki tudi hranilniki

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 12. februar 2023 / 07:28

Eko sklad ob uporabi sončnih elektrarn spodbuja tudi investicije v baterijske hranilnike električne energije. Od tega meseca pa so na trgu tudi manjše enote za uporabo na balkonih, terasah ali drugih primernih mestih.

Ljubljana – V zadnjem obdobju beležimo precejšen porast investicij v fotovoltaiko za samooskrbo z električno energijo. Kot so nam pred časom sporočili iz Elektra Gorenjska, so leta 2020 v omrežje priključili 326 tovrstnih naprav, predlani 551, lani pa je že do konca oktobra število naraslo na 860, pri čemer so bili prvič primorani nekatere vloge tudi zavrniti, saj omrežje povsod še ne omogoča priklopa.

Investicije v tovrstno oskrbo spodbuja tudi Eko sklad. Od konca lanskega leta je odprt javni poziv 104SUB-SO22 za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo ter naprave za samooskrbo, vključno z baterijskim hranilnikom električne energije.

Sredstva za samooskrbo s hranilniki

Skupna višina sredstev poziva znaša deset milijonov evrov, pri višini subvencije pa je pomembna razlika, ali investicija vključuje baterijski hranilnik ali ne. V prvem primeru je namreč za en kilovat nameščene nazivne električne moči investitor upravičen do petsto evrov nepovratnih sredstev, v drugem pa le do petdesetih evrov za kilovat nazivne električne moči. V obeh primerih je subvencija omejena na največ 25 odstotkov upravičenih stroškov.

Če so sončne elektrarne na strehah stavb postale vse bolj priljubljene, pa so hranilniki električne energije manj znana novost. Kot pravi Miha Požauko, direktor družbe Geo Energy, enega od ponudnikov tovrstnih naprav na slovenskem trgu, so namenjene vsem, ki si želijo znižati stroške električne energije, povečati izkoristek lastnih proizvodnih naprav in predvsem postati neodvisni od nihanja cen elektrike. Hkrati se z njimi zavarujemo tudi v primeru izpada električne energije, denimo v primeru snegoloma ali vetroloma oz. drugih težav na omrežju.

Kot pravi sogovornik, so prihranki lahko precejšnji. Poslovni uporabnik lahko stroške zmanjšajo tudi za polovico.

Tovrstni hranilniki pa odjemalcu pridejo prav denimo tudi, če nima lastne proizvodne naprave. Hranilnik denimo lahko napolni iz distribucijskega omrežja v času nizke tarife in shranjeno elektriko uporabi v času visoke tarife.

<strong>Sončne elektrarne tudi na balkonih</strong>

Od začetka februarja pa se pri nas prodajajo tudi manjše t. i. balkonske sončne elektrarne. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč konec lanskega leta sprejelo pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Kot so pojasnili na ministrstvu, s tem omogočajo postavitev fotovoltaike tudi gospodinjstvom, ki sicer nimajo možnosti investicij v projekte samooskrbe, imajo pa pogoje za namestitev fotonapetostnega panela na balkon, teraso oziroma drugo ustrezno površino. Pravilnik o vtičnih napravah določa, da je najvišja dovoljena delovna moč, ki jo takšna naprava oddaja v omrežje, šeststo vatov.