Godla je šla v slast
Člani Turističnega društva Šenčur so minulo soboto skuhali in razdelili nekaj več kot dvesto litrov tradicionalne šenčurske godle.
Šenčur – »Najboljša je s krompirjem v oblicah,« se je strinjalo omizje v klubski sobi Turističnega društva Šenčur, iz katere je po dveh letih premora spet zadišalo po godli, zimski jedi, ki jo člani društva pripravljajo po originalnem šenčurskem receptu. »Namen dogodka je ohranjanje tradicionalne hrane, poleg 'tenstanega' krompirja in 'budla',« je povedala predsednica društva Damjana Pečnik. Pred epidemijo so Dan godle organizirali ob začetku in ob koncu leta, privabljal je domačine in ljubitelje kulinarične posebnosti iz drugih krajev. In tokrat ni bilo nič drugače. »Smo jo kar pogrešali. To je hrana, ki prija v tem času … Skuhamo jo tudi doma, ampak ni tako dobra kot tukaj,« je bilo slišati obiskovalce, ki so napolnili podstrešno sobo nad okrepčevalnico sredi Šenčurja. Nekateri so prišli z loncem v roki in so godlo odnesli domov. V nekaj urah je tako pošlo dobrih dvesto litrov jedi.
Kuharska ekipa, v kateri so bili »šefinja« Zalka Jovanovič, Marta Pipan in Brane Štular, je rokave zavihala ob 6. uri zjutraj. Kot smo izvedeli, je najprej treba ločeno skuhati ješprenj in proseno kašo – to so potem dodali praženi čebuli, nato še ješprenj, naslednja obvezna sestavina pa je poleg začimb (majarona, popra, soli …) svinjska kri, ki jo je treba »dobro pretenstati«. Šenčurska godla se torej ne pripravlja z vodo, v kateri so se barile oziroma kuhale krvavice ob kolinah in so jo gospodinje uporabile za jed (obarnik), ki ji marsikje pravijo godla, poudarjajo v društvu. V skladu z receptom, ki ga je pred leti po ustnem izročilu starejših Šenčurjank zapisala glavna kuharica Zalka Jovanovič, nazadnje jed dopolnijo še z ocvirki, ki jim pri segrevanju dodajo česen. Ta del kuhanja so lahko spremljali tudi obiskovalci, drugo pa so člani društva opravili že prej. Po besedah predsednice Damjane Pečnik računajo, da si bodo predpasnike, tako kot v preteklosti, znova nadeli v decembru.