Na koalicijskem vrhu o zdravstveni reformi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 20. januar 2023 / 13:16

Dogovor o zavezi glede zdravstvene reforme

V sredo je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekal tretji koalicijski vrh, na katerem so ministri in poslanci vladajoče koalicije razpravljali o razmerah v zdravstvu. Po koncu vrha je predsednik vlade Robert Golob povedal, da so se dogovorili o podpisu zaveze za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Vsebino zaveze, ki vsebuje časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025, so včeraj koalicijski partnerji že prejeli na mizo, poslanci pa naj bi jo podpisali do prihodnjega tedna. Čez približno dva tedna naj bi sledilo novo srečanje koalicije, kasneje (čez približno šest tednov) pa še podpis aneksa h koalicijski pogodbi, ki bo zajemal časovnico za vse reforme, ki jih namerava vlada letos začrtati. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da je njihov namen pokazati ljudem, da so skupaj odločeni, da izpeljejo reforme, ki jih Slovenija potrebuje, da postane moderna država. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je sicer na koalicijskem vrhu predstavil analizo zdravstvenega sistema, s katero bo javnost seznanil predvidoma danes, pri tem pa je po Golobovih besedah dobil popolno podporo vseh udeležencev koalicijskega vrha. Analiza je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli, in da je lahko zdravstvena reforma le celovita. Lotiti se je je treba v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), čeprav so koalicijski partnerji po Golobovih besedah govorili tudi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Kot je še povedal Golob, je analiza postregla tudi z nepričakovanim podatkom, da je številka pacientov brez izbranega družinskega zdravnika že skoraj dvajset let višja od sto tisoč, zato mu je nenavadno, »da se tega nihče ni zares lotil«. Napovedal je, da bodo v roku šestih tednov pripravili načrt, kako to številko radikalno znižati. NSi pa je v sredo predstavil svoj paket devetih rešitev za vsem dostopno zdravstvo. Če se do pomladi ne bo nič zgodilo, bodo zakone vložili, če pa bo vlada že vložila svoje zakonske rešitve, pa bodo svoje rešitve poskušali uveljaviti z dopolnili vladnih zakonov, je napovedal predsednik NSi Matej Tonin.

Če ne bo rešitev, sledi protestni shod

Na sredini novinarski konferenci pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so napovedali možnost protestnega shoda, ki bi potekal 24. februarja v Ljubljani. V delu sindikatov javnega sektorja namreč od vlade zahtevajo, da jim predstavi rešitve za odpravo plačnih nesorazmerij in plačne uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, sicer bodo organizirali protestni shod za dostojno plačilo. Po njihovem mnenju ni sprejemljivo, da vlada za nekatere dele javnega sektorja vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema, medtem ko pri drugih nesorazmerja že odpravlja, s tem pa nekatere skupine postavlja v bolj ugoden položaj. Počivavšek je dejal, da ne oporekajo legitimnosti in utemeljenosti povišanj plač, ki jih je v zadnjih dneh dogovorila ali napovedala vlada, poudarjajo pa, da vlada s parcialnimi dogovori vzpostavlja rešitve, ki v temelju spreminjajo plačni sistem in prinašajo neenakopravno obravnavo in nevzdržna plačna razmerja. Kot opozarjajo v sindikatih, so nezadovoljni v številnih skupinah javnega sektorja. Ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik so v sredo tudi posredovali svoj nabor 28 rešitev za izboljšanje plačnega sistema in odpravo številnih pomanjkljivosti.

Tudi upokojenci bodo protestirali

Medtem ko je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v sredo predlagala, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, in ne samo za predvidenih 4,9 odstotka, je Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije isti dan napovedala, da bo 1. februarja pred državnim zborom organizirala vseslovenski protest. Pobudnik iniciative, nekdanji poslanec in bivši tržiški župan Pavel Rupar, je v izjavi za javnost dejal, da življenje upokojencev, zlasti tistih z nižjimi pokojninami, postaja čedalje težje, zato so pripravili več zahtev. Med drugim zahtevajo, da se pokojnine, nižje od 1000 evrov, takoj povečajo za 20 odstotkov, pokojnine v višini od 1000 do 1500 evrov pa za 15 odstotkov. Najnižja mesečna pokojnina naj bo 750 evrov, z inflacijo pa naj se usklajuje najmanj na dva meseca. Povprečna neto pokojnina naj bo vedno 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, predlagajo. Zahtevajo tudi dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove na 68 odstotkov, pri čemer naj se upošteva povprečna plača 20 let. Zavzemajo se tudi za vpis pravice upokojencev do 13. pokojnine in do letnega dodatka v višini ene upokojenčeve pokojnine v ustavo.