Risji podmladek na Pokljuki

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 9. januar 2023 / 15:33

Mlada risinja se je okoli božiča ujela v posebej za ta namen postavljeno past. Strokovnjaki so jo uspavali, pregledali in opremili s telemetrično ovratnico, nato pa so jo izpustili nazaj v naravo. Lovec z Bleda, ki skrbi za zabojno past, v katero se je ujela, jo je poimenoval Meri.

Bled – Risi, v Slovenijo naseljeni v okviru projekta Life Lynx, so – kot kaže – uspešno poskrbeli tudi za podmladek. Za božič se je namreč v posebej za ta name postavljeno past na Pokljuki ujela mlada risinja. Veterinar jo je uspaval, jo izmeril, pregledal in opremil s telemetrično ovratnico, nato pa so jo takoj izpustili nazaj v naravo.

Po pregledu je veterinar potrdil, da se je v past ujela samica, ki tehta 12 kilogramov (odrasle samice tehtajo okoli 18, samci pa 21 kilogramov), kar je, kot pravijo strokovnjaki, v tem času običajna teža mladičev in dober obet, da se vključijo v populacijo. Ocenil je, da je mlada risinja sicer v odličnem zdravstvenem stanju.

Kot je povedal koordinator projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, so glede na to, da se mladiči običajno kotijo v začetku maja, ocenili, da je stara približno sedem mesecev.

Poimenovali so jo Meri

Ujeti risinji so vzeli tudi nekaj vzorcev za genetsko analizo, da bodo odkrili njen izvor. Zelo verjetno je, da sta njena starša dva od risov, ki so jih pred tremi leti preselili na Gorenjsko.

Za zabojno past, v katero se je ujela, je skrbel lovec, član Lovske družine Bled, ki je risinjo, morda tudi zato, ker se je z njo srečal v času božiča, poimenoval Meri. Angleška izgovarjava imena namreč lahko pomeni tudi »merry« oziroma v slovenskem prevodu »vesel«.

Precejšnja umrljivost

Na območju Gorenjske so sicer leta 2021 izpustili pet risov; dva samca in tri samice. »Za dve samici, Aido in Julijo, smo s pomočjo telemetrije in avtomatskih kamer potrdili, da sta imeli mladiče, za eno, Leno, pa ne vemo, ali je imela mladiče, saj je njena telemetrična ovratnica prenehala delovati,« je še povedal Černe.

Pojasnil je še, da sta v risjih leglih običajno po dva mladiča. »Julija in Aida sta imeli vsaka po tri mladiče, sedaj spremljamo pri vsaki od njiju še po dva. Običajno do enega leta starosti preživi polovica mladičev iz legla. Umrljivost je nato velika tudi v času osamosvajanja od mame, ko se učijo sami loviti.«

Kot še poudarjajo strokovnjaki projekta Life Lynx, je za spremljanje potomcev doseljenih risov ključnega pomena prav potrditev vključitve svežih risjih genov v dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo risov. »Pri tem lahko uporabimo več metod, vendar nam telemetrija omogoča najboljši možni vpogled v življenje risov. Na območju Gorenjske, kjer se stalna populacija risov še vzpostavlja, so podatki iz telemetričnih ovratnic zato še pomembnejši.«