MePZ sv. Tilna Besnica po nastopu na 30. Semanjem dnevu v Besnici / Foto: arhiv zbora

Besniški zbor deluje že četrt stoletja

Mešani pevski zbor sv. Tilna Besnica, ki deluje v okviru Kulturnega društva Besnica in Župnije Besnica, je lani zaznamoval petindvajset let delovanja.

Besnica – Mešani pevski zbor sv. Tilna Besnica je bil ustanovljen marca leta 1997 na pobudo takratnega župnika Alojza Grebenca. Sprva se je imenoval Mladinski pevski zbor sv. Tilna, saj ga je sestavljalo kar 47 pevk in pevcev, katerih povprečna starost je bila pod dvajset let. Od ustanovitve dalje ima pevski zbor dvojno poslanstvo – s prepevanjem bogatiti nedeljska in praznična bogoslužja ter kulturne prireditve prvenstveno v domačem kraju.

Vsa leta je zbor vključen tudi v Kulturno društvo Jožeta Paplerja Besnica. Prepevali so pri mašah in koncertih v več kot dvajsetih krajih po Sloveniji, gostovali pa so tudi zunaj slovenskih meja. Med drugim so nastopili v Zürichu in Einsiedelnu ob 35-letnici Slovenske misije v Švici, na Dunaju pri maši narodov, v Vatikanu, Budimpešti in Zagrebu ter dvakrat sodelovali na ponovno obujeni Kranjski nedelji v Krki v Avstriji. V letu 1999 so skupaj z Založbo Družina izdali pesmarico skladatelja in besniškega rojaka prof. Matevža Fabijana z naslovom S petjem in orglami slavimo Gospoda. Fabijan je za njihov zbor napisal več kot trideset skladb, ki so jih tudi krstno izvedli.

Pri Mešanem pevskem zboru sv. Tilen za orgelsko ali klavirsko spremljavo skrbi Filip Ošlaj, zborovodja je Janez Fabijan, občasno pa sta strokovno pomoč nudila tudi prof. Matevž Fabijan in Urška Štampe. Število članov pevskega zbora se je v zadnjem obdobju zelo zmanjšalo, kljub temu pa nadaljuje tradicijo zborovskega petja v besniški dolini. Nekateri člani zbora so za obisk vaj in prepevanja bodisi pri mašah ali ob drugih priložnosti v času 25-letnega delovanja prevozili okoli 25 tisoč kilometrov.

V jubilejnem letu so pripravili in v začetku decembra na ogled ponudili kronološko video predstavitev četrt stoletja delovanja. V uvodnem nagovoru je vodja glasbene dejavnosti v kulturnem društvu Anica Kordež poudarila pomen zborovskega petja za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, ob zaključku pa je predsednica Kulturnega društva Jožeta Paplerja Besnica Barbara Mesec Štular zboru zaželela uspešno delovanje še naprej.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 15. avgust 2007 / 07:00

Kranjčanka predstavlja

Šport za vse generacije Marija Ekar, namestnica poslovodje trgovine Intersport (www.intersport.si) v sklopu trgovskega centra Supernova v Kranju nam je razložil...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 7. maj 2016 / 19:25

Začenjajo se koncerti orgelske glasbe

Škofja Loka-Papirnica – Leto je naokoli in kapelica Jezusovih blagrov v Papirnici, na obrobju Škofje Loke, spet odpira svoja vrata koncertom orgelske komorne glasbe, združenim v ciklu ORGLE &,...

Kultura / sobota, 7. maj 2016 / 19:12

Območno srečanje odraslih pevskih zborov

Škofja Loka – V Sokolskem domu bo v nedeljo, 8. maja, ob 17. uri območno srečanje odraslih pevskih zborov. Nastopili bodo: MePZ Crescendo (zborovodja Žiga Kert), Škofjeloški lovski pevski...

Gospodarstvo / sobota, 7. maj 2016 / 19:11

Žganjarji nadaljujejo tradicijo

Na ocenjevanju žganj in likerjev za razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju sta z Gorenjske najvišjo oceno dobila sadjevec s kmetije Princ in orehov liker s kmetije Kumar.

Kronika / sobota, 7. maj 2016 / 19:11

Nesreča pri gradnji

Kranj – Minulo sredo malo po 13. uri se je na Poštni ulici v Kranju pri gradbenih delih poškodoval delavec. Gasilci JZ GRS Kranj so ponudili pomoč reševalcem NMP Kranj pri oskrbi in prenosu poškodo...

GG Plus / sobota, 7. maj 2016 / 19:05

Sto umetnin Narodne galerije

»Slikarka je na najbolj priljubljeni umetnini v Narodni galeriji ujela razpoloženje in občutek letnega časa: rože s cvetočih travnikov, bujno zelenje domačega vrta, bosonogi otroci, igra in druženj...