Domen Slana / Foto: Igor Kavčič

Umrl je Domen Slana (1967–2022)

Domen Slana je bil sin dveh priznanih slovenskih slikarjev – Franceta Slane in Dore Plestenjak. France Slana je umrl aprila letos v starosti 95 let. Tudi Domen je bil umetnik. Njegov polbrat je priljubljeni glasbenik Jan Plestenjak.

Domen Slana bi 23. januarja prihodnje leto dopolnil komaj 56 let. Smrt ga je vzela veliko prekmalu. Bil je slikar, kipar in oblikovalec. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1989. Večino časa je živel v Puštalu v Škofji Loki in je deloval kot samostojni umetnik.

Slikal je v tehnikah akvarel in olje na platnu. Na inovativen način je oblikoval stole, velikokrat iz povsem vsakdanjih, uporabnih predmetov, iz različnih materialov je oblikoval ptiče in očala. Morda je bil najbolj znan ravno po svojih unikatnih stolih, ki jih je celo poimenoval, čeprav je njegov umetniški jaz skozi čas rasel in izraz se je bogatil.

Jože Hudeček je na spletni strani pokojnega umetnika o njem zapisal, da ne sodi med tiste likovne ustvarjalce, o katerih bi se po strokovnih krogih mnogo govorilo in pisalo, ker živi in deluje umaknjen iz centra in ker je njegovo delo nasploh ni ustvarjeno, da bi bilo sproti komentirano ali da bi o njegovih neprestanih spremembah nenehoma ugibali in jih ocenjevali; ne nastaja, da bi se pojavljalo edino v galerijah, kjer bi se soočalo z deli sodobnikov in razburjalo duhove na temo sodobnih umetnostnih izraznih sredstev, spodbujalo neskončne razprave o različnosti kot bistveni, če ne že edini lastnosti, edinem merilu umetniške kvalitete. »Domen Slana je predvsem slikar, eden tistih, ki svojih naporov ne namenjajo predvsem ali pa sploh edino raziskovanju slikarstva … Na brani se uporabe starih sredstev na nov način, tudi kako novo sredstvo uporabi in izpove kaj takega, kar še dotlej ni bilo, pa vendar vsemu temu navkljub ostaja 'slikar' … Njegova dela, pa naj gre za oljne podobe, akvarele in gvaše ali za duhovito tesane, grobo obdelane rustikalne stole, so nastala zato, da bi poplemenitila naše vsakdanje okolje in se pojavljajo v galerijah zgolj izjemoma (za kar so galerije kot razstavišča navsezadnje tudi namenjene), ne pa da bi bile že zamišljene kot muzejski eksponati. To so okna v lepši, človeka vrednejši svet, skozi katera človek zre ne le s hrepenenjem, poln neizpolnjenih pa tudi neuresničljivih želja, temveč – če se podobi prepusti – za nekaj časa tudi vstopi in odpočije dušo …«

Ko je pred slabimi 15 leti s svojimi deli odprl razstavišče v poslovni stavbi Merkurja v Naklem, je novinarski kolega Igor Kavčič ob odprtju prve razstave v omenjenem prostoru med drugim zapisal: »Domen Slana se tokrat predstavlja v vsej svoji izrazni umetniški širini. Sedel sem na enega njegovih stolov, vzel v roke skulpturo ptice in si ogledoval njegove slike … Ob stolih, ki jih s posebno pozornostjo in izvirnostjo oblikuje že več kot 15 let, je na ogled postavil tudi zanimive ptice, ki jih oblikuje iz različnih naravnih materialov. 'Les, prevlečen s pozlato, s kovinskim ali lesenim podstavkom, ostro kovinsko konico starega, že odsluženega orodja … in mnogo domišljije,' opisuje svoje ptice, medtem ko je sedem olj na platnu ubral na njemu priljubljeno temo voda. Njegove eruptivne vodne krajine, naj bo to Cerkniško jezero ali pa njemu bližnja Sora, v izstopajočem zelenem, rdečem … koloritu hkrati razburjajo, globoko v notranjosti pa pomirjajo.«

Lansko poletje je umetnik v galeriji Ex Arte v Ljubljani na ogled postavil svoja najnovejša likovna dela, pravzaprav novost v svojem ustvarjanju. Slike je namreč naslikal na les oziroma desko, ki je kar tri desetletja služila kot pokrov mize za biljard, na kateri je umetnik slikal in kiparil ter ustvaril na stotine umetnin. Na deski, na kateri je dolga leta ustvarjal, je opazil zanimive likovne kompozicije. Desko je razrezal na 48 slik manjšega formata in jim naknadno vnesel še nekaj slikarskih potez. Prav način, na katerega je ustvaril dela, ki jih predstavlja, mu je narekoval tudi naslov razstave Razrez časa. Zraven pa se je občinstvu predstavil še z nekaj kiparskimi deli, ki jih je izdelal iz raznovrstnih starih kmečkih orodij, stolov, vozovnih koles in drugih folklornih predmetov.

Domen Slana je bil nekdo, ki je pustil pečat za zanamce s svojim pogledom na umetnost in izrazom, ki je bil edinstven le njemu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 23. september 2011 / 07:00

Kratke novice

Razbijal kozarce in vabil k pretepu Škofja Loka - V torek popoldne so policisti posredovali v gostinskem lokalu v okolici Škofje Loke, kjer je 46-letn...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 14. november 2015 / 08:39

Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Slovenija / sobota, 14. november 2015 / 08:37

Človek v vesolju

Znanstveniki so izračunali, da naj bi v celotni človeški zgodovini na zemlji živelo že 108 milijard ljudi. To je seveda le ocena, povsem natančno pa vemo za število ljudi, ki so doslej odpotovali v ve...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:33

Šampion in osebnost za zgled

Na Preji, ki je bila prva z aktivnim vrhunskim športnikom, se je pokazalo, da naše Preje niso le informativni in po možnosti kratkočasni javni intervjuji, ampak imajo tudi vzgojni pomen. Peter Prevc n...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:31

Davorin Jenko – avtor slovenske in srbske himne

Slovenci in tudi Gorenjci se skoraj ne zavedamo, da je naše gore list – skladatelj Davorin Jenko – avtor kar dveh državnih himn. Njegov prijatelj Simon Jenko je napisal pesem Naprej zastav...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:25

Kdo bo filmski junak in kdo goljuf?

V Slovenskem mladinskem gledališču so pred kratkim uprizorili zanimivo gledališko predstavo z naslovom Rokova modrina. Režiser Matjaž Pograjc se je v njej lotil zgodbe slavnega in žal že pokojnega...