Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 2. avgust 2023 / 13:29

Milanu Srni priznanje za uspešno delo

Opatija – V Opatiji je junija potekala jubilejna 10. Mednarodna konferenca o varstvu pri delu v regiji Alpe–Jadran, kjer so obenem zaznamovali dvajsetletnico kontinuiranega sodelovanja ključnih ude...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 16. maj 2016 / 14:27

Več pravičnosti je začetek vsega

»Najprej poberite tistim, ki so pokradli državo, šele potem se lotite reform!« Tako govorijo ljudje in imajo prav. Če ni pravičnosti, ljudje niso pripravljeni zategovati pasov. Kdorkoli bo...

Razvedrilo / ponedeljek, 16. maj 2016 / 14:24

Kivado praznuje

Mineva petdeset let ansambla Kivado in petindvajset let istoimenskega dua, katerega člana sta Sergio Dobovišek in Mišo Primožič. Spominov je ogromno, zagotovo pa je zanimiva zgodba s Ptujskega festiva...

Gorenjska / ponedeljek, 16. maj 2016 / 14:12

Podprli so gorenjske projekte

Gorenjski poslanci SMC Andreja Potočnik, Branko Zorman, Irena Kotnik in Maruša Škopac so z direktorjem Razvojne agencije Gorenjske Rokom Šimencem govorili o razvojnih vprašanjih regije.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 16. maj 2016 / 14:05

Kako razvijati turizem v Cerkljah

Cerkljanski občinski svetniki so v. d. direktorice Zavoda za turizem Cerklje Lidiji Bregar naložili, naj do naslednje seje pripravi plan aktivnosti in časovno opredeli njihovo realizacijo.

Škofja Loka / ponedeljek, 16. maj 2016 / 14:01

Urejanje zelenih površin strokovno

Občina Škofja Loka ima za urejanje javnih zelenih površin izdelane strokovne podlage, poudarja škofjeloški župan Miha Ješe.