Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 28. avgust 2018 / 11:03

Gradnja druge cevi se še ne bo začela

Na Darsu so prejeli dve pritožbi zoper izbiro izvajalca za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Začetek gradnje se lahko zamakne za nekaj mesecev.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:59

Imejmo se radi

»Imejmo se radi,« je bilo eno izmed mnogih sporočil, ki so jih mladi napisali na papirnate srčke na nedavnem dogodku na kranjskem stadionu, Gorenjski verigi srca. »Imejmo se radi,« je napisal prvoš...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:58

Črtomir Zorec in Prešernovo mesto Kranj

Prešernoslovec Črtomir Zorec, ki je proslavil Kranj kot Prešernovo mesto, se je rodil 14. oktobra 1907 v Stični in umrl 13. septembra 1991 v Zgornji Besnici pri Kranju. Spomnimo se ga s kratkimi iz...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:55

Priznanje, ki odtehta vsa druga

Čeprav je bil dr. Dušan Petrač rojen v Kropi in že več kot pol stoletja živi v Ameriki, se je razveselil naziva častnega občana Kranja, o njegovem življenju in spominih pa sta se v Mestni knjižnici Kr...

Tržič / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:50

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Kamnik / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:49

Zgodbe iz preteklosti v sodobni preobleki

Turistični delavci po vsej Sloveniji se te dni veselijo stanovskih priznanj in z navdušenjem preštevajo visoke številke. Letošnja poletna sezona je bila namreč znova rekordna.