Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 9. oktober 2011 / 07:00

Razpoke v kamnu (3)

»Ko sta brat in njegova sopotnica odšla, se je mami povsem utrgalo, začela je kričati name, češ da se kaj takega nikoli več ne ponovi, da me bo razdedinila, če bom nesramna, postavila na cesto...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 16:56

Jezero Jasna se izliva po novi poti

Kranjska Gora - Jezero Jasna v Kranjski Gori si je zaradi zamašitve mreže pri zapornici danes našlo novo pot za izlivanje le nekaj metrov stran. Kot nam je razložil Boštjan Pristavec, vodj...

Gorenjska / / 16:30

Solidarni na več načinov

Od prvega do sedmega novembra tradicionalno poteka Teden solidarnosti Rdečega križa, letos pod sloganom Solidarnost v nesrečah. Naključne mimoidoče smo vprašali širše, ali so solidarni in...

Kronika / / 16:27

Skrbi za varnost gasilcev

V Gasilsko reševalci službi Kranj je v zadnjem obdobju že nekajkrat na večjih intervencijah sodeloval častnik za varnost, ki na mestu intervencije skrbi predvsem za varnost gasilcev in drugih reševalc...

Rekreacija / / 16:26

Brez mobilca mi živeti ni

Obstaja nekaj, brez česar sodoben človek ne gre več iz stanovanja. To niso čevlji niti obleka ne, ne klobuk, denarnica ali nasmeh. To je telefon, lahko je tudi pametni telefon. Pametni se...

Škofja Loka / / 16:25

Obnavljajo mavrični oddelek

V Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer že nekaj let obnavljajo dom z vrha proti dnu, so se letos lotili obnove tretjega nadstropja. Začela se je tudi obnova tristo let starega p...