Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 17. november 2006 / 06:00

Nekateri svetniki so plačani kraljevsko

Prejemki in nagrade svetnikov in podžupanov gorenjskih občin

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 10. avgust 2013 / 13:26

Prodaja klimatskih naprav cveti

V tako vročem poletju, kot je letošnje, se poveča tudi prodaja naprav za hlajenje prostorov. Številni se odločijo za prenosne klimatske naprave, ki ne potrebujejo vgradnje.

Gospodarstvo / sobota, 10. avgust 2013 / 13:25

Zalival, ko se še dan ni naredil

Namakanje polja cvetače je Pr' Markučevih edina rešitev, da vsaj malo ublažijo posledice zadnje suše, a gospodar razmišlja: »Treba bi bilo poenostaviti zakone o vodah in narediti namakalne sisteme tud...

Gospodarstvo / sobota, 10. avgust 2013 / 13:23

Uspel v čevljarstvu

Matej Slapar iz Loma pod Storžičem je delal v razvojnem oddelku Peka, ko pa se je v Peku situacija začela slabšati, je šel na svoje. V domači hiši je uredil delavnico, z razvojem lahke in športne obut...

Kultura / sobota, 10. avgust 2013 / 13:22

Najtežje je izdelati kolo

V Muzeju Občine Šenčur je na ogled razstava miniatur kmečkih vozov, kozolcev in vrat s portali, ki jih že dvajset let izdeluje Janez Širok iz Polhovega Gradca.

Šport / sobota, 10. avgust 2013 / 13:22

V atletiki bom še nekaj časa

Še lani je 33-letni skakalec v višino Rožle Prezelj razmišljal o koncu športne kariere, danes pa se Kranjčan znova odpravlja na svetovno prvenstvo v atletiki. »Dal bom vse od sebe,« napoveduje.