Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. februar 2015 / 12:05

Posojilojemalci naj se obrnejo na banke

Kranj – Ko je švicarska centralna banka pred nedavnim odpravila zgornjo mejo vrednosti švicarskega franka, je padla vrednost evra, s tem pa se je posojilojemalcem povečala obveznost pri posojilih,...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 30. marec 2016 / 16:05

Zimzelen za dostojno starost

Starost uporabnikov storitev Varstveno-delovnega centra Kranj se viša, najstarejši stanovalec v njihovi bivalni enoti ima devetinšestdeset let. Dom za starejše v tem primeru ne bi bil ustrezna izbira,...

Škofja Loka / sreda, 30. marec 2016 / 16:01

Naučile so se presti

Škofja Loka – Pred kratkim je našo radovednost zbudila skupina žensk za kolovrati, ki smo jih opazovali skozi izložbeno okno Rokodelskega centra DUO v Škofji Loki, ki deluje v okviru Razvojne agenc...

Kranj / sreda, 30. marec 2016 / 16:00

Najslabši zrak je pozimi

Kranj – V minuli zimi je bilo kar nekajkrat slišati opozorila, da je presežena mejna koncentracija prašnih delcev v zraku in da ARSO odsvetuje rekreacijo na zraku zlasti za vrtce in šole. Tudi v Kr...

Mengeš / sreda, 30. marec 2016 / 16:00

Potrdili proračun

Mengeški občinski svetniki so na nedavni seji sprejeli 10,3 milijona evrov težak občinski proračun za leto 2016, v katerem načrtujejo tudi slabih 8,7 milijona evrov odhodkov.

Razvedrilo / sreda, 30. marec 2016 / 15:59

Folklora mladih tke vezi

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah je bil že peti mednarodni mladinsko-otroški folklorni festival Ringaraja, ki se ga je udeležilo več kot dvesto otrok iz petih držav.