Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 15. julij 2017 / 15:42

Filozofija hoje

»Hoja ni šport. Pri športu gre za tehnike in pravila, rezultate in tekmovalnost, za katere je treba veliko vaje. Treba je poznati položaje, usvojiti ustrezne gibe. Šele dolgo zatem nastopita improv...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:30

Moja mala železnica

Prejšnji konec tedna so se ob veliki modelni železniški maketi na Jesenicah srečali prijatelji železnice. Prišli so iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije.

GG Plus / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:29

Rodil se je otrok (2)

»… Prvi fant je bil zagnan plesalec, na vseh plesiščih ga je bilo moč najti, a ker je bila Darja obsojena na počitek, je hodil plesat brez nje, priložnost je iz njega naredila tatu, našel si je drugo...

Nasveti / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:28

Zakaj je včasih težko biti dosleden?

Otroci so pametni. Že v porodnišnici naštudirajo, koga bodo lažje ovijali okrog prsta. Mogoče naredijo načrt že v maternici … načrt A: Tale moja mama je čutiti mehka in neodločna, do vseh prijazna...

GG Plus / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:27

Spomenik rešitelju Velike planine

Letos mineva sto let od rojstva Vlasta Kopača, arhitekta in ljubitelja pastirske dediščine, ki je najbolj zaslužen, da je planina do danes ohranila svojo pastirsko stavbno dediščino. Bajtarji, pastirj...

Mularija / ponedeljek, 10. junij 2013 / 16:26

Nagrajena pot po Blejskem kotu

Učenci iz osnovne šole Josipa Plemlja Bled so eni od štirih nagrajencev za zasnovo vodnih učnih poti. K sodelovanju pri pripravi zasnov vodnih učnih poti je učence spodbudil Helios v sklopu njihove...