Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / nedelja, 28. februar 2016 / 12:51

Ni razlogov za strah

Svetnik Valerij Grašič je občinskemu svetu v Šenčurju predlagal, da sprejme skupno izjavo o nasprotovanju migrantskemu centru v nekdanjem Baumaxu.

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 13:09

Posodobitev gorenjske železniške proge

Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice, s katero bodo zagotovili njeno večjo zmogljivost in varnost, bo predvidoma stekla oktobra prihodnje leto. Zgradili bodo tudi več cestnih podvozov.

GG Plus / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 13:03

Krvna skupina 0+, trideset litrov

Rina Klinar je v skoraj štiridesetih letih krvodajalstva kri darovala kar enainsedemdesetkrat. Nekdanja direktorica Radia Triglav in bivša ministrica je danes dejavna upokojenka, ki še vedno spremlja...

Gospodarstvo / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 12:58

Nihalki bodo zamenjali vrvi

Družbo Velika planina bo še naprej vodil Leon Keder, so te dni odločili nadzorniki, saj je v teku nekaj velikih projektov, ki jih želi dokončati.

Gorenjska / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 12:57

Nasilje ne izbira po starosti

Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilja na Gorenjskem deluje že štiri leta, po pomoč pa se je v tem času obrnilo že več kot štiristo žensk, moških in tudi otrok, ki so se znašli v stiski...

GG Plus / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 12:56

Zlatorog »u kon'c sveta«

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled zanimiva dokumentarna razstava o hotelu Zlatorog. Blišč in beda u kon'c sveta je kar pravi naslov, saj je nekoč hotelski biser danes v precej kla...