Fantovski pretepi v Matijevi gostilni

Tunjiške zgodbe (16)

Vsa vaška doživetja so se nekoč dogajala v gostilni pri Matiju. Saj drugje ni bilo priložnosti. Od tega je bilo največ fantovskih pretepov. Fantje z različnih koncev vasi so se družili skupaj v skupinah in se radi stepli s skupino z drugega konca. Najbolj znana pretepača sta bila Mlakarjev Jože, ki je bil zelo velik, močan, povrhu pa še žleht. Drugi pa je bil Kosirnikov Pepe, tudi namazan z vsemi žavbami. Če sta se ta dva pojavila v gostilni, je bila ta kaj hitro prazna. Jože je takoj, ko se je začelo kakšno prerekanje, odšel ven in na cesti pobral nekaj kamnov, jih zavil v slečeno srajco in s tem »punklom« začel tolči po glavah srboritih fantov. Pepe pa je imel vedno v žepu konec verige za privezovanje telet, mi tej verigi rečemo telečji »cungel«. S to verigo je mlatil vse naokrog. Večina fantov je zato pobegnila iz gostilne. Nekega večera je v gostilni prišlo do takega pretepa. Fantje so se hitro umaknili ven iz gostilne. Z veliko hitrostjo je stekel na prosto tudi Škletov France, tekel je čez sosedovo, Mohtovo dvorišče, v temi je štrbunknil v apneno jamo. Prav v to jamo so prejšnji dan ugasili sveže apno prav do vrha. France je bil do vrh glave v apnu. Ko se je malo izvlekel iz apna, je mimo jame pritekel še en pobegli iz gostilne. France mu je med noge potisnil kol, s katerim so prejšnji dan mešali apno. Tako da je še ta padel v jamo. Po dolgem času se je France le skobacal iz jame. Bil je ves od apna, od peta pa do vrh glave. Počasi je tak odšel proti domu. Menda se je še več dni poznala bela sled do njegovega doma. Do naslednjega jutra se je komaj očedil apna, s katerim je bil pošteno obzidan. Da so bili ti fantovski pretepi, včasih se je šlo tudi za naklonjenost kakšne punce, tudi kruti, lahko preberemo v cerkvenem statusu animarum, stanju duš; da sta dva fanta to plačala s svojim življenjem. Oba povzročitelja sta dobila po osem let ječe. Na koledarski dan, ko se je to zgodilo, pa sta vsako leto bila brez hrane in spati sta morala na golih deskah. Oba pa sta, ko sta kazen odslužila, odšla v Ameriko. Nedolgo tega sta prišla iz Amerike dva vnuka enega teh obsojencev z ženama. Zanimalo jih je, kje je bil doma njun ded. Kar s težavo smo jima razložili celo zgodbo, ki jo je doživel njihov prednik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 18. februar 2020 / 22:49

Najmanj jih je na »bolniški« v Kranju, največ na Jesenicah

Na zadnji dan leta 2019 je bilo v kranjski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na bolniškem dopustu 2775 zavarovanih oseb, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju 2018.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Komentar: Brezobzirni do tekaških prog

Letošnja zima je spet bolj darežljiva s snegom. Je tudi dovolj mrzla, da se je sneg ohranil. Tega so posebej veseli ljubitelji smučarskega teka, za katere so marsikje uredili proge. Posebej so ob...

Kranj / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Smeti za zdaj ostajajo Kranju

Po sredini seji poslovnega odbora konzorcija CERO je jasno le, da ima kranjska občina še štiri mesece časa, da odda vlogo za kohezijska sredstva, če ji to ne uspe, prednost dobijo Jeseničani.

Žirovnica / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Neurejen status Prešernove hiše

Leto dni po obljubi ministrice za kulturo Prešernova hiša v Vrbi še vedno ni razglašena za spomenik državnega pomena. Kje se zatika?

Prosti čas / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Slabo obiskana Urškina zabava

Million Club Prive Kranj je prejšnji konec tedna gostil petindvajseti rojstni dan Urške Hočevar Čepin, dan poprej pa smo bili na modni reviji v pristnem ambientu mrzle in jasne krvavške noči.

Humor / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Prepesnjena Zdravljica

Tako gre to. Novi časi s seboj prinašajo tudi nove umetniške dileme. Kaj je in kaj ni umetnost, nikoli ne bomo natančno izvedeli, lahko pa izvemo, kako Prešernovo Zdravljico razumejo prijatelji i...