Eni govorili o sproščenosti, drugi o vrednotah
Po treh letih spet javna tribuna Zbora za republiko, tokrat namenjena sproščeni Sloveniji. Društvo Zares istega dne razpravljalo o vrednotah nove politike.
Ljubljana - Udeleženci javne tribune Zbora za republiko so razgreto razpravljali o stanju duha in demokracije v Sloveniji. Zbora sta se udeležila tudi evropska poslanca Lojze Peterle in Borut Pahor, ni pa bilo niti sedanjega niti bivšega predsednika države, Janeza Drnovška in Milana Kučana, niti predsednika vlade Janeza Janše.
Udeleženci zbora s predsedujočim Petrom Jambrekom so ugotavljali, da Slovenija še ni dovolj sproščena, zlasti na področju gospodarstva, medijev in visokega šolstva. Velikega odmeva je bila deležna razprava ustavnega sodnika Toneta Jerovška, ki je medijem očital, da ogrožajo pravno državo, ker so »v nenehni službi poudarjanja očitnih neresnic in jo še generirajo z dnevnim vzdrževanjem, ki ima za cilj ustvarjanje psihoze in latentne napetosti«. Govorili so tudi o nedavnem poimenovanju brniškega letališča po Jožetu Pučniku, o čemer so si bili enotni, da si ustanovitelj slovenske države to čast zasluži. Borut Pahor je menil, da Slovenija potrebuje spremembo vzorca političnega obnašanja, šele potem bomo živeli v bolj sproščeni Sloveniji. Lojze Peterle pa je menil, da je državljanski občutek sproščenosti povezan z občutkom varnosti. Govoril je tudi o različnosti pogledov v državi, o ločenosti na »naše« in »vaše«, s čimer ni nič narobe, moti pa ga, če nobeni ne morejo živeti z razlikami. Beseda je bila tudi o gospodarskih uspehih sedanje vlade, ki bo po Jambrekovih besedah potrebovala vsaj še en mandat, da bi »sanirala dvanajst let nesproščenosti na prejšnjih petdeset let podlage diktature« in o nesproščenosti opozicije zaradi njenih uspehov.
Istega dne je posvet pripravilo tudi društvo Zares, ki naj bi se kmalu preoblikovalo v stranko, ta pa naj bi predstavljala alternativno aktualni oblasti, je poudaril Matej Lahovnik. Ta se namreč po njegovem ne ukvarja s pravimi vprašanji. Med tistimi, ki bi si zaslužila več pozornosti, je nedvomno demografsko stanje v Sloveniji. Vlada se hvali, da ima Slovenija pod njeno oblastjo visoko gospodarsko rast, hkrati pa ima ta vlada najnižjo podporo doslej. Še vedno jo obseda afera o Sovi, že čez pol leta pa naj bi naša država predsedovala Evropski uniji. Več govornikov je poudarjalo vprašanja, s katerimi bi se morala politika temeljiteje ukvarjati, denimo na potrebi po krepitvi socialne države, ki po mnenju Andreja Rusa ni luksuz, temveč nujnost delovanja urbanih družb, pri čemer morajo zasledovati dostopnost, kvaliteto in izbiro. Tega sedanja vlada ne počne, nasprotno, zagovarja privatizacijo vseh sistemov. Tine Stanovnik je govoril o ekonomskem razvoju, ki ga je Slovenija doživela od osamosvojitve, in sicer tudi zaradi prilagodljivosti gospodarstva in visoke ravni človeškega in socialnega kapitala. O potrebi po novih vprašanjih v politiki je govoril tudi Pavel Gantar, ki je menil, da se bo morala ukvarjati tudi z medgeneracijskimi vprašanji in klimatskimi spremembami.