Kura na opravku

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Petek, 10. aprila

Razmišljanje o preobrazbi svojega življenjskega sloga (žal, po sili razmer) sem takole končala. Kar se mene tiče, »svojega« raka na pljučih ne dojemam kot bolezen, še najmanj smrtno, pač pa kot življenjsko preizkušnjo, ki jo bom ali ne bom prestala; pač v maniri slavnega britanskega dramatika Williama Shakespeara in znamenitem vzkliku njegovega junaka: »Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje?« Pri tem je bistveno, da sem se odgovor na to vprašanje odločila prepustiti Najvišjemu dobremu, Vsemogočnemu, Stvarniku oziroma Bogu, kot imaginarnemu bitju, ki je ustvaril Nebo in Zemljo in ima za sleherno živo bitje izdelan načrt do zadnje podrobnosti in v katerega brezpogojno in iskreno verujem.

Verujem, da mi pot, ki me pelje k zdravju, kaže Sveti duh. Tudi zdravnike in vse, ki skrbijo za moje zdravje, mi je na pot pripeljal On. Tako vsaj verujem in verjamem sama.

Torek, 21. aprila

Ups. Tole je bila pa dobra samopotegavščina.

Trdno sem sklenila, da ne bom več zamujala na predpripravo na kemoterapijo, kar se mi je, priznam, do zdaj kronično ponavljalo. Se pravi, zamujala sem na odvzem krvi in druge potrebne preglede in preverke moje telesne pripravljenosti za nadaljnjo obdelavo, če se tako izrazim. Delno mi je sklep, da upoštevam priporočljivo uro, uspelo uresničiti, delno ne. Odvisno pač, kako človek na stvari gleda. Na oddelku 200 sem se danes uspela javiti natanko pet minut čez deseto. Morala bi se pa najkasneje, če nekoliko dramatiziram, pet minut čez deveto, kar je v primerjavi z dvanajsto uro, kot mi je do zdaj uspelo priti na enourno kemoterapijo, pravzaprav spodbuden napredek.

Kakor koli že, tokrat se kolikor toliko pravočasno javim v sprejemni pisarni oddelka 200, sestra pa me debelo pogleda in vpraša: »Ja, kaj pa vi tukaj?« Jaz, pa: »Kako, kaj? Na kemoterapijo sem prišla.« Sestra se zdi nekoliko zmedena, pogleda v »naročniško« knjigo in reče: »Saj je sploh nimate danes, ampak v četrtek.« Spet jaz: »No, ta je pa lepa. Zdaj vidite, kako sem se na tega »vraga« navadila. Pridem kar vmes. Med dvema terapijama. Moram pa priznati, da sploh nisem pogledala, kdaj ste me naročili. In sem meni nič tebi nič pač prišla. Tako, za vsak primer. Da česa ne zamudim. Upam, da se mi ne bo v četrtek zgodilo ravno obratno. Namreč tako, da bom pozabila priti.« Še na svidenje, si rečeva in se vrnem, od koder sem prišla. Domov. Kjer me ne gledajo nič manj zabodeno, kot so me na Golniku.

Se pač zgodi, potolažim samo sebe. In si dodam: aha, takole torej zgleda, ko gredo kure po opravkih. (Se nadaljuje.)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 20. november 2020 / 10:08

Deželne novice, št. 14

Deželne novice, 20. november 2020, št. 14

Objavljeno na isti dan


Humor / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Ta je dobra

Po devetih mesecih Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmet...

Kultura / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Kiparska razstava v Volčjem Potoku

V Rozariju Arboretuma bo do konca junija odprta razstava kiparja Edina-Eda Šćuka z naslovom Ljubezen.

GG Plus / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Na peronu številka 7 (5)

Tine si ne more kaj, da ne bi vsaj malo pokritiziral ženske. ''Kakor hitro je žena ugotovila, da je v boju ''zmagala'', je bilo spet vse po starem. Nič več se ni trudila, še več: na...

Kronika / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Nesreče

Oba sta bila vinjena Kokrica pri Kranju - V četrtek nekaj pred 2. uro zjutraj sta na Kokrici pri Kranju trčila 51-letni voznik osebnega avtomobila in 31-letni motori...