Na vaji

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 17. december 2022 / 08:14

Vsak na svoj način se pripravljamo na božič, ki bo vsak hip tukaj. Trgovci prodajajo, oglašujejo, gostinci strežejo, tiskarji tiskajo še zadnje novoletne tiskovine. Tudi pevci se pripravljamo na praznike. Božične pesmi so najlepše pesmi. Vsak zbor ima zagotovo velik nabor skladb, ki so mednarodne, slovenske, lokalne, ljudske. Glasba praznike in obred polepša, ni pa nujno, da ga tudi poglobi. Kadar se glasbeniki zlijejo z obredi in prazniki, tedaj to čutiš. Prav tako čutiš tudi takrat, kadar je glasbeniku glasba zgolj služba ali je cerkev zgolj prostor za izvajanje glasbe. Naš zbor je skupek nekaj družin in posameznikov. Naša družina je zastopana kar v celoti, drugje so le dekleta, bratje in sestre, mame in otroci, tete in nečaki, posamezniki. Pravzaprav smo kot ena velika družina. Tudi v družini prepevajo skupaj starši in otroci, starejši in mlajši. Tako kar naenkrat otroci odrastejo, kot so tudi naši, te presežejo v pevskem znanju, če je treba, postanejo tudi zborovodje. Tako je trenutno pri nas. V večini zborov je tako, da se ženske naučijo pesmi hitreje kot moški. Pogosto je v zborih več žensk kot moških, več jih je hodilo v glasbeno šolo, torej poznajo note, medtem ko se moški naučijo bolj po posluhu. Nikakor to ne velja za vse zbore ali stroke. V večini strok je tako, da bolj ko se približujemo profesionalnosti, bolj vstopamo v svet moških, naj bo to kulinarika, znanost, gospodarstvo ali glasba. Matej je trenutno v vlogi zborovodja in zgodi se, da sta Janez in Rok sama na basu. Tedaj se usedeta še bolj skupaj, si dajeta pogum, da bosta zmogla. Matej pomaga enkrat tenorju, drugič basu ali ženskam. Zanimivo je gledati očeta in sina, ki jima uspe odpeti svoj del. Tako zadovoljno se potrepljata po rami, češ, uspela sva. Mladi povabijo svoje prijatelje, ki obogatijo naše petje z inštrumenti. Tako bodo letos pesmi dopolnile trobenta, pozavna in flavta. Vsak organist je najprej pianist, vsak pianist pa ni organist. Še najmanj pa vsak organist ni tudi harmonikar. Naš je vse troje in še več. V kakšnih manjših cerkvah, kjer ni orgel, to vlogo lahko prevzame harmonika. Tako so se mladi dogovorili, da bomo eno pesem zapeli ob spremljavi harmonike. Kdo se ne bi veselil praznikov ob taki pripravi. Nikoli nisem mislila, da bo kdaj vsa moja družina prepevala v istem zboru. Tega ne moreš načrtovati, to se lahko le zgodi. In ko se zgodi, sprejemam, uživam in se čudim. Otroci rastejo, jaz se staram, vmes pa je življenje. So prazniki, še en božič, ki ga bomo odpeli, in še en trenutek, ko se bomo lahko za hip odlepili od tal in se prepustili božjemu, ki mu pravzaprav ves čas odpiramo srce in dušo. Božje je ves čas pripravljeno za nas. Zdi se, da mi nismo vedno pripravljeni sprejeti ga.