Na polki in valčku veliko štajerskih izvajalcev

V petek, 9. aprila, bo ob 19.55 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že 16. festival Slovenska polka in valček, ki ga bo možno neposredno spremljati na prvem programu Televizije in Radia Slovenija ter na Televiziji in Radiu Maribor.

Strokovna komisija v sestavi Smiljan Greif, Janez Dolinar, Jani Lipičnik, Alfi Nipič in Anka Jazbec je izbrala štirinajst skladb (sedem polk in sedem valčkov) in dve rezervni. Na najprestižnejšem festivalu narodnozabavne glasbe pri nas se bodo letos predstavili naslednji finalisti: Zapeljivke (Le noč bo prespala ob meni), Štajerski baroni (Pesem o ljubezni), Iskrice (Sedem let sva se ljubila), Novi spomini (Fičfirič), Naveza (Pa naj ji bo), skupina Zaka' pa ne (Pridi nazaj), Veseli svatje (Ljubim ženo poročeno), Tapravi faloti (Muzikanti, muzikanti), Pajdaši (Drobna laž), Lisjaki (Zdaj, ko je daleč dom), Domen Kumer s prijatelji (Nekoč bom jaz tvoj angel), Donačka (Vem, da nisem sama), Vihar (Še čakam te) ter Rudi Šantl in Šank kvintet (Nas glasba osrečuje). Rezervi sta Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet (Slovenska pesem) ter ansambel Pogum (Lajna).

Precej letošnjih finalistov prihaja s Štajerskega, kar pa, kot pravi voditelj, urednik in scenarist festivala Andrej Hofer, ne čudi, saj večina slovenskih narodnozabavnih ansamblov tako ali tako izvira iz širše štajerske regije. »Tudi na razpis se je prijavilo največ Štajercev. Zelo malo je bilo Dolenjcev, prav tako Primorcev, Gorenjcev in Prekmurcev pa skoraj nič.« In kako ocenjuje letošnje skladbe? »Upam si trditi, da vsaj nekatere izstopajo iz povprečja. So drugačne, sveže, prinašajo nov veter. Bistvo festivala je namreč prav v tem: pokazati ljudem kakšen nov pristop, nov aranžma v tej glasbeni zvrsti. Celostno gledano so vse melodije dobre, prav tako izvedbe. Predizborna komisija se je namreč z vsakim ukvarjala kar nekaj časa in podrobno analizirala vse sestavine skladbe: melodijo, besedilo, aranžma, vokalno izvedbo, instrumentalne dele ... Z izborom sem zadovoljen. Tistim, ki pa niso bili izbrani, pa svetujem, naj dodajo svojim izvedbam več kreativnosti, pišejo tudi vedra besedila in si omislijo nov pristop v izvedbi, ki ne bo vedno spominjal na Slaka, Miheliča ali Avsenika. Z vsem spoštovanjem seveda do vseh treh!« je odvrnil Hofer.

Na razpis sicer vsako leto povprečno prispe okoli 80 skladb, med njimi je po Hoferjevih besedah zelo malo takih, ki niso poslušljive: »Žal pa je vse preveč enakih, v istem ritmu, s podobnimi besedili. Trio zasedb z valčki je bilo letos več kot petdeset. Sicer pa kakovost 'ponudbe' raste, saj se muzikanti in avtorji zavedajo, da gre za festival, ki ga vidi in sliši najširši avditorij.«

Festival bodo približali občinstvu

Festival se letos iz studia seli na Gospodarsko razstavišče z željo, da bi ga približali občinstvu, po drugi strani pa to pomeni precej večji organizacijski zalogaj. Hofer priznava, da v zadnjih dneh slabo spi in da je bilo že kar nekaj stresnih situacij: »Ne gre več zgolj za televizijsko oddajo, letos je to zahteven projekt, ki ga moramo izpeljati kot javno prireditev. To pomeni, da moramo poleg vseh logistično-organizacijskih niti, scene, luči, produkcijskih kapacitet poskrbeti še za podrobnosti, kot so varnostna služba, urgentni zdravnik, dogodek moramo prijaviti Mestni občini Ljubljana, skratka, veliko je stvari ... Na srečo smo pred mesecem in pol na istem prizorišču ustvarili Emo in so priprave vsaj malo olajšane, ker je spomin še svež.«

Podobno kot ob drugih festivalih se tudi ob Slovenski polki in valčku omenja 'kuhinja'. »Če si kdo upa s prstom ter z imenom in priimkom pokazati na glavnega kuharja, in se po možnosti ne skriva za vzdevkom na enem izmed spletnih forumov, naj stopi do mene in se bova pogovorila na štiri oči,« je v smehu odgovoril Hofer, ki zatrjuje, da ima ta festival v sebi preveč pozitivne energije, da bi se spuščal tako nizko.

Festival bodo začeli lanski zmagovalci - ansambel Roka Žlindre, ki bodo Slovenijo skupaj s Kalamari zastopali na tekmovanju za Pesem Evrovizije. In kakšno mnenje ima Hofer o njihovi evrovizijski skladbi? Kot ugotavlja, gre za »obrtniško korekten glasbeni izdelek«, ni pa povsem prepričan, da se bo njihova skladba vseh evropskih narodov in kultur dotaknila enako. »Kljub temu da Rok z ekipo v narodnih nošah v pesmi sporoča, da je ta melos resnično naš - slovenski, se zna zgoditi, da bo gledalka v Azerbajdžanu to razumela kot cirkus na odru. Kar se tiče glasovanja, bomo verjetno morali staviti na glasove ljudstva, strokovna žirija bo bolj naklonjena opernim divam, baladam, prej kot harmoniki! Ne glede na to pa ostajam optimist; izvajalci s skladbo v treh minutah gotovo opozorijo nase do te mere, da si jih zapomniš, se nasmehneš in stisneš tipko na mobilnem telefonu. Uf, če bo tako razmišljal vsak tretji Evropejec, smo v finalu!«