Dvojezični adventni zvoki iz Vernberka
V prostorih Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk na Novem trgu v Celovcu so v ponedeljek zaprli razstavo slik slikarja Stanka Sadjaka iz Strpne vasi pri Pliberku. Ob tej priložnosti so se srečali tudi predstavniki občin Celovec in Brda iz Goriških brd. Danes, 16, decembra, ob 19. uri bo v Dobrli vasi premiera igre Butalci. Igrali bodo člani domače mlade igralske skupine Teater Srce pod vodstvom Vida Sodnika.
Po dveletnem prisilnem molku sta v soboto glasba in pesem znova napolnila samostansko cerkev v koroškem kraju Vernberk/Wernberg. Ta je bil nekdaj zelo slovenska vas s slovenskim županom, v kateri se je še leta 1951 za Slovence izreklo nad dvajset odstotkov krajanov, rahlo dvignjena na ravnici na vzhodni strani beljaškega okrožja med Vrbskim jezerom na vzhodu, Osojskim jezerom na severu in Baškim jezerom na jugu. Adamu Muellerju je v samostanski cerkvi z dolgo zgodovino – na portalu gradu je napisana letnica 1575 – znova uspelo na isti dan organizirati dva adventna koncerta z imenitno dvojezično nemško in slovensko zasedbo in z dobrodelnim namenom. Izkupiček so namenili tradicionalni avstrijski dobrodelni akciji Luč v temi. Na koncertih z adventno in božično vsebino so nastopili na Koroškem zelo poznani Alpski kvintet s pevci Majo Šturm Razboršek, Mihom Možino in vselej perfektnim Otom Pestnerjem, godalni orkester, mešani pevski zbor Kaerntner Gemischter Satz pod vodstvom Christopha Glantschniga in mednarodno uveljavljena citrarka Janja Brlec, članica Slovenskega citrarskega kvarteta. Pevci in glasbeniki so vsak posebej in skupno z najbolj znanimi slovenskimi in nemškimi adventnimi in božičnimi pesmimi napolnili skoraj dve uri trajajoči program, ki sta ga dvojezično povezala Danica Thaler - Urschitz in Gerhard Lepuschitz. Slovenska pesem je bila celo pogostejša kot nemška, kar ni nikogar motilo, saj je lepa in doživeta. Tudi ti koncerti so dokaz, da sta pesem in glasba lahko povezovalki dveh sosednjih narodov in primer strpnega sobivanja dveh jezikov.
Tudi sobotna koncerta sta bila sklenjena z nesmrtno Avsenikovo Zvezde na nebu žare. Zanimiva je zgodba o njenem nastanku. Pokojni Slavko Avsenik je vsa leta, če je le mogel, obiskal polnočnico v domačih Begunjah. In tudi tistega leta, ko je prišel pred božičem na dopust s služenja vojaščine v Makedoniji, jo je. In prav takrat je bil večer tako lep in noč tako zvezdnata, da je nastala ta enkratna melodija, za katero je besedilo napisala Elza Budau.