Klemenov Slavko z Rečice

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 21. november 2022 / 11:17

V Galeriji Stolp na Blejskem gradu je na ogled razstava del mednarodno uveljavljenega kiparja Slavka Oblaka, Blejca, ki že več kot šest desetletij živi na Bavarskem. Pred tednom so ob razstavi predstavili še monografijo z naslovom Slavko Oblak, umetnik in rokodelec.

Potem ko so v Viteški dvorani Blejskega gradu zbrane v glasbenem nastopu »nagovorili« Lovski rogisti iz Bohinja, je uglednega gosta, blejskega rojaka Slavka Oblaka, kiparja in rokodelca, ki že šest desetletij živi in ustvarja na Bavarskem, v čustvenem nagovoru pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan: »Vesela sem, da v naši sredini lahko pozdravim Slavka Oblaka, ki sta ga vztrajnost, goreča želja in sreča z Bleda odpeljala na študij v München, kjer je postal uspešen kipar. Še vedno se rad vrača na Bled in za nas bo vedno ostal Klemenov Slavko z Rečice, preprost, dobrovoljen, z nogami trdno na tleh.«

Če so se lani na Zavodu za kulturo Bled posvetili umetnici Meliti Vovk, so letos v ospredje postavili kiparja Slavka Oblaka – tako z razstavo kot monografijo, ki bo izšla konec meseca. O monografiji sta spregovorila avtorica Lidija Pavlovčič in Vid Lenard, ki je prispeval strokovno besedilo o Oblakovem umetniškem ustvarjanju.

Umetnik in rokodelec

»Po duši je umetnik, ki svoj navdih črpa predvsem iz narave, po drugih znanjih, veščinah in izkušnjah pa je odličen rokodelec,« podnaslov monografije pojasni Lidija Pavlovčič in nadaljuje: »Njegova življenjska pot daje vtis, kot bi imel dve življenji, eno je vezano na otroštvo, njegov dom, Bled in Gorenjsko ter poklicno pot tesarja, ki jo je tu začel, drugo življenje pa je povezano z njegovim drugim domom na Bavarskem, najprej seveda z uspešnim šolanjem v Münchnu, nato pa z uspešno umetniško kariero, ki jo med drugim odlikujejo tudi številne kiparske postavitve v mestu Landshut in ne nazadnje tudi štiri skulpture, ki krasijo njegov domači Bled.«

Slavko Oblak se je rodil leta 1934 na kmetiji, po domače pri Klemenovih, na Rečici. Kot njegov oče je bil tudi on izučen tesar, vendar se je po odsluženem vojaškem roku v petdesetih letih odločil za študij umetnosti v tujini. Preden se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Münchnu, je denar za preživetje služil tudi v livarni, kar je odločilno vplivalo na njegovo kasnejšo ustvarjalno pot. Bron je postal njegov najljubši material za ustvarjanje. Na kmetiji v Kumhausnu na Bavarskem, kjer sedaj prebiva, si je postavil tudi lastno livarno za vlivanje skulptur.

Za vedno Blejec

Oblakov bogat umetniški opus šteje več kot sedemsto malih in velikih bronastih plastik. »Slavkov opus je obsežen tudi zato, ker sta njegovo življenje in delo spojena v eno. Blizu so mu oblike, ki izhajajo iz narave. Osrednja tema njegovega ustvarjanja je sinteza narave in umetnosti,« je med drugim povedal umetnostni zgodovinar Vid Lenard.

Slavko Oblak je dejal, da kljub letom še vedno kipari, predvsem manjša dela. Na vprašanje, koliko je v njem še Blejca, pa je dejal, da je še vedno stoodstotni Blejec. »Na Bledu sem rojen, zato ga nosim v duši tudi na svojem domu na Bavarskem, kamor vas vse lepo vabim. Saj sploh ne vem, kako naj se zahvalim, ko pa ste toliko lepega povedali o meni,« je povedal Slavko Oblak, katerega štiri javne plastike krasijo tudi Bled. Prva, Ciklama ob jezeru, je bila postavljena leta 1997, Brstični vodnjak pred Občino Bled leta 2002, kip Matere božje z detetom je bil v kapelo Blejskega gradu postavljen ob tisoči obletnici prve omembe Bleda v pisnih virih leta 2004. Od leta 2021 pa je Bled bogatejši še za plastiko Grajski cvet, ki je bila postavljena v grajski park.

Ob biografiji bo izšel tudi koledar z motivi Oblakovih kipov, 3. decembra pa pripravljajo tudi vodenje po poti njegovih skulptur na Bledu.