Učenje
Kot povsod in vse se je tudi učenje močno spremenilo. Včasih so se ljudje izšolali za en poklic in ga opravljali vso delovno dobo. Danes so mnogi prisiljeni zamenjati poklic, za to pridobiti novo znanje in s tem na neki način na novo zaživeti. Vedno več pa je ljudi, ki se zavestno odločimo zamenjati poklic. Spet potrebujemo novo znanje, veliko učenja, študija in veliko novih praktičnih veščin. V obeh primerih je nujno vložiti čas v študij. Prvi pravijo, da to morajo narediti zaradi preživetja, drugi pravimo, da izpolnjujemo svoje življenjsko poslanstvo. V tem primeru je učenje užitek, saj spoznavamo področje, ki ga imamo radi, celo več – izpolnjujemo svojo življenjsko nalogo.
Učenje je kompleksen, celosten proces od podatkov preko informacij do znanja. Celosten ne v smislu količine podatkov in informacij, ki jih imamo danes na razpolago. Podatkov imamo na razpolago ogromno in le manjši del jih predelamo v informacijo, še manjši del v naše znanje. Celotno znanje se dokončno uresniči šele z integracijo novosti v že obstoječe znanje v človeku. Običajno menimo, da znanje pridobivamo le na intelektualnem nivoju – k temu nas usmerja tudi celotna družba, vključno s šolskim sistemom. Dejansko pa pride do prave integracije novega znanja v obstoječe znanje na intelektualnem, čustvenem, telesnem in duhovnem področju. Šele ravnotežje vseh štirih nivojev omogoča celosten pristop do ponotranjenega novega znanja v človeku. Ključno je, da si človek uredi življenjsko držo, ki ga notranje spodbuja k stalnemu učenju. Kajti le celostno in integrirano znanje nam bo omogočalo spoznavanje življenjskih zakonitosti in pomikanje od slabega k dobremu, od dobrega k boljšemu, od nesrečnega k manj nesrečnemu življenju, od manj srečnega k bolj srečnemu vsakdanjiku.
Moramo pa biti odprti za novo znanje. Smešni so ljudje, ki so prepričani, da zelo veliko, ali celo dovolj veliko, vedo. Več ko vemo, bolj smo ponižni in preprosti, ker tako zelo veliko še ne vemo. Ni pa smiselno le kopičiti novih in novih podatkov. Nujno je, da si dopustimo domišljijo in da si dovolimo počitek, kajti le tako se bo novo znanje združilo s starim. Le čas potrebujemo za to. Počitek, dolgočasenje, nič delati, počasi kolesariti, pohajkovati po planinah, ležati v džakuziju … je pogosto zelo produktivno, saj takrat dobivamo nove ideje.
Učenje nečesa novega je še posebej pomembno v tretjem življenjskem obdobju. Pravimo, da tako ostajamo v mentalni kondiciji. Družba nam ponuja veliko možnosti za učenje. Vprašanje je le, ali vidimo dobrobit v vseživljenjskem učenju. Zagotovo je učenje precej bolj koristno kot posedanje pred ekrani. Dodatno veselje je še deljenje novo pridobljenega znanja s prijatelji in znanci. Predvsem poslušanje drugega, kaj se je novega naučil.