Zbrane količine tekstila ves čas naraščajo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 9. november 2022 / 07:45

Rabljena oblačila je že dve desetletji mogoče oddati v zabojnike Humane, ki so postavljeni tudi v mnogih krajih na Gorenjskem. Omenjenim zabojnikom so se ponekod pridružili tudi zabojniki za rabljena oblačila Rdečega križa, čeprav jih še vedno zbirajo predvsem v svojih skladiščih.

Kranj – V času »hitre mode«, ko imamo na voljo mnogo blagovnih znamk poceni in zato dostopnejših oblačil, se marsikomu doma kopičijo oblačila, ki jih oblečemo zgolj nekajkrat in potem pozabljena obležijo v kakšnem kotu omare ali v zabojnikih za smeti. Zato se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi »trajnostna moda«, ki med drugim vključuje nakupovanje rabljenih oblačil oziroma oblačil »iz druge roke«. Oblačilom je mogoče dati novo priložnost, če jih odložimo v zabojnike Humane, prav tako pa rabljena oblačila zbirajo humanitarne organizacije, ki jih nato razdelijo pomoči potrebnim.

Večina oblačil gre v ponovno uporabo

V Sloveniji je s svojimi zabojniki za rabljena oblačila že dvajset let prisotno podjetje Humana. Ta čas imajo pri nas nameščenih 480 zabojnikov, od tega približno desetino na Gorenjskem, je pojasnila regionalna vodja trgovin Maja Humski. Humana želi ustvariti ponovni cikel oblačil ter tako spodbujati razvoj vseh ljudi in ohranjanje okolja, poudarjajo v Humani, pri čemer se cikel začne z donacijo oblačil v zabojnike. »Pri Humani imamo znanje in dobre rešitve za uporabni tekstil,« pravi Maja Humski. V njihovih zabojnikih zato zbirajo še uporabna oblačila, poleg tega pa tudi obutev, hišni tekstil (brisače, posteljnino, prte, zavese …), modne dodatke (torbice, kape, pasove …) ter v manjši meri tudi igrače in knjige, ki jih potem razdelijo na njihovih dnevih odprtih vrat. Vsa zbrana oblačila pošiljajo v sortirne centre v Evropi in Severni Afriki, kjer vsak kos oblačil skrbno pregledajo in umestijo v primerno kategorijo. »Nekatere kategorije so na koncu verige namenjene tudi trgovinam z oblačili iz druge roke, kjer lahko kakovostna oblačila kupujemo bistveno ceneje in s tem oblekam damo novo priložnost. To je tudi naš osnovni namen: ponovna uporaba oblačil in zmanjševanje pritiska na okolje.« Za rabljene kavbojke recimo je v njihovih trgovinah treba odšteti od sedem evrov dalje. »Cena je odvisna predvsem od stopnje ohranjenosti, kakovosti, materiala in blagovne znamke.«

Zabojnike za rabljena oblačila so v zadnjem obdobju postavila tudi posamezna območna združenja Rdečega križa, kljub temu pa raje vidijo, da jih posamezniki prinesejo v njihova skladišča. »Nakup in praznjenje zabojnikov ter prevoz rabljenih oblačil je finančno velik zalogaj in bi ga sicer kot organizacija težko pokrili,« so pojasnili pri Rdečem križu Slovenije. Posameznike, ki podarijo rabljena oblačila, prosijo, da prinesejo oblačila čista in v takšnem stanju, da jih lahko takoj oziroma čim prej namenijo pomoči potrebnim. Iz istega razloga posameznike prosijo, da jim podarijo sezonska oblačila, da jih lahko kar najhitreje predajo naprej.

Uporabnih tri četrtine zbranih oblačil

Po besedah Maje Humski gre v ponovno uporabo približno 76 odstotkov oblačil, ki jih zberejo v njihovih zabojnikih, ostalo gre v reciklažo, nekaj tudi v sežig. »Zbrane količine tekstila konstantno naraščajo, kar je tudi odraz vedno večje potrošnje,« ugotavlja. Ves dobiček iz naslova prodaje tekstila gre v humanitarne namene. »Tako sklenemo krog – oblekam damo novo priložnost in s tem znatno zmanjšujemo okoljski odtis ter po drugi strani dobiček od prodaje oblačil v celoti namenimo trajnostnim socialnim projektom tako globalno kot lokalno.« Pri Rdečem križu Slovenije pa v okviru nacionalnega društva letno razdelijo od 300 do 350 ton rabljenih oblačil in tako pomagajo številnim prebivalcem Slovenije. »Dejstvo pa je, da zelo pogosto primanjkuje spodnjega perila ter ženske in moške obutve.«

Tako pri Humani kot Rdečem križu se srečujejo tudi z vandalizmom, a kot poudarjajo v Humani, ga ni veliko, prav tako pa kraje iz zabojnikov uspešno omejujejo z rednim praznjenjem zabojnikov in dobrim sodelovanjem s policijo. Kot so pojasnili v Rdečem križu Slovenije, vandalizem pomeni dodatne stroške. »Prav zaradi tega razloga so nekatera območna združenja prenehala zbirati oblačila na tak način.«