Aničinih devetdeset

Okroglo obletnico so Anici Tavčar s slavnostnim kosilom v gostilni Pr' Starman v Stari Loki polepšali hči Jana s prijateljem Janezom, sosedje in prijatelji.

Stara Loka – V njenih rokah sta bila dva pisana šopka in Anica Tavčar, ki so jo hčerka Jana z Janezom in prijatelji na kosilo pripeljali iz Centra slepih in slabovidnih, kjer biva sedmo leto, je bila – tako kot je bilo vedro vreme – vedre volje. »Saj vas pa ne poznam ...« mi je rekla, ko sem ji stisnila roko … Pa vendar se je v njenih očeh iskrilo, četudi že malce pozablja in se ne spomni vsega.

O maminem življenju je spregovorila hčerka Jana. Povedala mi je, da se je rodila v vasi Papirnica mami Marjani in očetu Tonetu. Njena mladost je bila težka, saj je bila takrat vojna, imela je dva brata in eno sestro. Pri 24 letih se je omožila s Tončetovim Janezom iz Javorij. »Pri 27 se je zanjo začelo težko življenje, ker sem se jaz rodila prizadeta,« čustveno pripoveduje Jana in pove tudi, da sta bila tako mama kot oče skrbna starša in sta jo imela zelo rada.

Vedeli so, da se Jana ne bo nikoli poročila, da vnukov ne bo. Pri hčerinih 57 letih je mama Anica spoznala, da ne more več skrbeti zanjo, zato je Jana vstopila v bivalno enoto, ki je nasproti Centra slepih in slabovidnih. Tam je spoznala Janeza, ki ji še danes stoji ob strani.

Moje pesmi, moje sanje je naslov pesniške zbirke, ki jo je Jana napisala pred leti … V njej so čustvene pesmi, zagotovo jih je veliko posvečenih mami Anici. Prav posebej zanjo pa je ob njeni devetdesetletnici zapisala naslednje verze:

Devetdeseta leta te lovijo,
ti še spati ne pustijo.
Z veselim srcem ti priznam:
mami, rada te imam!