Usodne posledice alkohola

V ponedeljek se je začela druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Potekala bo do konca martinovanja, torej do nedelje, 13. novembra.

Kranj – Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa, poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija je ob tem izdala tudi novo zloženko za ozaveščanje o nevarnostih alkohola v prometu.

V letu 2021 je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za skoraj 1 liter. Po trenutno veljavnih podatkih je do 15. oktobra kar 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 17 oseb, kar je sicer 41 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (29 oseb). Večina alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila starejša od 35 let, zaradi njih je življenje izgubilo 12 oseb. Kar 69 prometnih nesreč so povzročili udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, umrlo je 11 oseb. Zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola in drog so letos izgubile življenje tri osebe.

Podatki za devetletno obdobje, od leta 2013 do vključno 2021, izkazujejo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v povprečju giblje okrog 29 odstotkov. Najvišji delež je bil v letu 2020 (37 odstotkov), ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, najnižji pa v letu 2018 (25 odstotkov).

Agencija opozarja, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se posledice pri vidu, ravnotežju in reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Vse udeležence cestnega prometa zato prosijo, naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila, v promet pa naj se vselej podajo le trezni.