Notarji brezplačno delili nasvete glede dedovanja

Svetovali so tako v pisarnah in po telefonih kot tudi po videopovezavah.

Kranj – Notarska zbornica Slovenije je v torek, 25. oktobra, ob evropskem dnevu pravosodja, pripravila svetovalni dan notark in notarjev, v okviru katerega so bili strankam na voljo z nasveti s področja dedovanja.

Kot nam je povedala Marija Murnik, notarka v Kranju, so stranke imele različna vprašanja, ne le s področja dedovanja, ampak tudi s področja stvarnega prava, zemljiške knjige in urejanja drugih premoženjskih razmerij.

»S področja dednega prava ljudje povprašujejo zlasti o pravnih posledicah različnih pogodb z dednopravnimi elementi, notarski oporoki, možnostih odpovedi dedovanju, možnostih za pospešitev zapuščinskih postopkov pred sodišči ter ureditvi premoženjskih razmerij med strankami, kadar ena ali vse bivajo v tujini,« je Murnikova povzela torkovo brezplačno svetovanje v njeni pisarni na Koroški cesti v Kranju. Dodala je še, da je bilo na nekatera vprašanja moč odgovoriti po telefonu, več vprašanj pa je bilo kompleksnejših in je bil potreben obisk stranke v notarski pisarni. »Če za rešitev ni bilo treba sestaviti listine, smo na vprašanja strank lahko zadovoljivo odgovorili takoj, nekatere od njih bodo po posvetu o svojih zadevah razmislile, se posvetovale z družinskimi člani in se morda v prihodnje odločile za izbiro in podpis njihovim potrebam ustrezne listine,« pove notarka Marija Murnik.

Zapuščinski postopki pri notarjih?

Na Notarski zbornici se sicer zavzemajo za prenos pristojnosti za izvedbo zapuščinskih postopkov, v katerih ni spora med dediči, s sodišč na notarje. »S tem bi razbremenili sodišča, tudi ljudje bi lahko hitreje uredili prehod premoženja z ene generacije na drugo,« je ob evropskem dnevu pravosodja poudaril predsednik notarske zbornice Bojan Podgoršek.

Na Zbornici so tudi prepričani, da bi prenos zapuščinskih postopkov s sodišč na notarje močno pospešil postopke dedovanja, ki zdaj, še zlasti ko gre za večja slovenska sodišča, lahko trajajo tudi leto dni in več. »To je tudi čas, ko premoženje stoji ali celo propada, ker se zadeva nikamor ne premakne,« je poudaril Podgoršek. S prenosom bi razbremenili sodišča, ki bi se lahko bolj posvetila svojemu osnovnemu poslu, odločanju v sporih. Po podatkih vrhovnega sodišča do sporov sicer pride le v treh odstotkih primerov postopkov dedovanja.

Zbornica je s svojim predlogom že seznanila ministrstvo za pravosodje, imajo pa tudi podporo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Pripravljajo predlog sprememb zakona o dedovanju, ki ga bodo po posvetu s pravnimi strokovnjaki predložili resornemu ministrstvu.