Dvig povprečnine, vrh o ustavnih spremembah

Parlamentarne stranke o ustavnih spremembah

V ponedeljek je na poziv predsednika vlade Roberta Goloba potekal vrh parlamentarnih strank o morebitnih ustavnih spremembah in spremembah volilne zakonodaje. Predsedniki vseh petih parlamentarnih strank so po srečanju dejali, da je soglasje o nekaterih spremembah mogoče doseči. Dogovorili so se, da bodo spremembe poskušali uvesti v več fazah, v prvi fazi bodo pripravili tiste spremembe ustave, za katere ocenjujejo, da bo soglasje lažje in sorazmerno hitro doseči, je dejal Golob. Po oceni premierja bi tako nekatere spremembe, denimo glede razbremenitve ustavnega sodišča in imenovanja sodnikov mimo državnega zbora, lahko dosegli v pol leta. Pogovarjali so se tudi o spremembah volilne zakonodaje, predlogu o ukinitvi državnega sveta in ustanovitvi pokrajin, o čemer pa se bo težje dogovoriti.

Povprečnini povišali na sedemsto evrov

Vlada in reprezentativna občinska združenja so dosegli dogovor o višini povprečnine, ki bo v letih 2023 in 2024 znašala 700 evrov. Občinska združenja so sicer septembra predlagala dvig povprečnine že za letos, in sicer z dogovorjenih 645 na skoraj 737 evrov, za leto 2023 so predlagala povprečnino v višini 776,40 evra, za leto 2024 pa 783 evrov. Vlada je na drugi strani predlagala dvig prihodnjih dveh povprečnin na 667 evrov, a so se pogajanja nadaljevala do pred dnevi doseženega dogovora. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je vlada prisluhnila občinam glede rasti cen in financiranja zakonsko določenih nalog.

Poslanci potrdili dvig plač v javnem sektorju

Državni zbor je ta teden sprejel predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki v skladu z dogovorom med vlado in sindikati zaposlenim v javnem sektorju prinaša višje plače. Vlada in sindikati javnega sektorja so namreč 13. oktobra podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Ta predvideva zvišanje vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka po celotni plačni lestvici, vključuje pa tudi dvig plač za en plačni razred s 1. aprilom prihodnje leto za vse, z izjemo dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani. Z aprilom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred in odpravlja plačni strop za javne uslužbence, ki je zdaj določen pri 57. plačnem razredu.

Praznovali dan suverenosti

V torek smo praznovali dan suverenosti v spomin na odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije, s čimer smo postali suverena država. Ob tej priložnosti je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači priredil dan odprtih vrat in vročil državna odlikovanja. Častni znak svobode za izjemne zasluge pri uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije so prejeli: skupina 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica, 5. pokrajinski štab Teritorialne obrambe ter skupina policistov varnostnikov Urada za varovanje oseb in objektov ministrstva za notranje zadeve, za delovanje med letoma 1994 in 1996. Pahor je poudaril, da je pridobitev suverenosti za državo velik dogodek in da nikoli ne smemo pozabiti enotnosti, ki je takrat prevevala narod.

Kampanja Zaleti se vame

V Ragbi zvezi Slovenije so se na torkov fizični napad neznanca na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač sredi Ljubljane odzvali s kampanjo na družbenih omrežjih, poimenovano #Zaleti se vame. Z njo se želijo zoperstaviti nasilju nad ženskami. »Glede na strahopeten napad v centru Ljubljane v Ragbi zvezi Slovenije ostro obsojamo vsakršno nasilje, še posebej pa nasilje nad ženskami,« so zapisali na Facebook strani Ragbi zveze. Pomembno se jim zdi, da se ob nedavnih dogodkih izpostavijo in izrazijo nestrinjanje z vsako obliko nasilja. Želijo se postaviti proti fizičnim in verbalnim napadom, nasilju nad ženskami, prav tako pa tudi proti zlorabam ter poniževanju. Kovačeva je fizični napad, ki ga je prijavila policiji, označila kot posledico sistematičnega širjenja jeze in manipulacij, ki jih »nekdo zelo zavestno seje v našo družbo«.

Slovenija na seznamu National Geographica

Na najnovejšem seznamu navdihujočih globalnih destinacij za leto 2023 (Best of the world 2023), ki ga v National Geographicu objavijo vsako leto, se je prvič znašla tudi Slovenija, in sicer v kategoriji Narava. Po mnenju direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak gre za pomembno krepitev prepoznavnosti Slovenije kot ene vodilnih trajnostnih turističnih destinacij.