Deblak dokazuje plovbo Slovanov

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. oktober 2022 / 15:43

V petek so z dna Blejskega jezera dvignili 1200 let star čoln deblak, ki so ga leta 2015 na enajstih metrih globine in približno petnajst metrov od severne obale jezera odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je deblak trenutno najstarejši neposredni dokaz za plovbo na Blejskem jezeru, ki omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskih otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota.

Deblak so že lani za krajši čas dvignili iz jezera, ko so ga arheologi dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je prvotno okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, kar je sicer redkost, saj lahko med blizu tri tisoč odkritimi deblaki v Evropi primerke iz macesna preštejemo na prste ene roke. Drevo, izbrano za izdelavo tega deblaka, je bilo posekano v zadnji četrtini 8. stoletja ali prvi polovici 9. stoletja. »To pomeni, da je čoln iz časa zgodnje­slovanske naselitve na Bledu in dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo o začetkih slovanske uporabe Blejskega otoka,« je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Njihovo dognanje je kasneje potrdil naknadno odkrit čoln deblak ob obali otoka, ki je še kakšno desetletje starejši od dvignjenega čolna, izdelan pa je iz lipovega lesa. Na globini 17 metrov ga je prekritega s sedimenti odkril arheolog Rok Humerca. Odvzeli so mu vzorce in čaka na nadaljnje raziskave. »Najdbi obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistim obdobju na otoku že nekaj dogajalo. Začetki pokopavanja na tem mestu so sicer nekoliko mlajši, zato lahko sklepamo, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta zagotovo prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru,« je še poudaril.

Ozadje potopitve obeh deblakov za zdaj še ni razjasnjeno. Sprva so najdiščne okoliščine in oddaljenost od obale nakazovale možnost, da gre za simbolni pokop plovila ob koncu njegove rabe. Po drugi, verjetnejši razlagi pa sta bila deblaka, kot je pojasnil Gaspari, prvotno shranjena v plitvini tik ob obali in sta bila zaradi neznanega razloga zapuščena, nato pa sta sčasoma zdrsela po strmem pobočju.

Da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora, je prepričana tudi arheologinja iz kranjske enote ZVKDS Judita Lux. Ob tem meni, da deblak predstavlja dobro priložnost za Bled, kjer bi lahko uredili arheološko razstavišče, ki bi bilo posvečeno Slovanom, deblak pa bi lahko povezali tudi s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije še pričakujejo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka, ter osvetlile njihovo morebitno povezavo s plovilom.

Potapljači so deblak dvignili s pomočjo balonov, nato pa je bil odpeljan v Restavratorski center ZVKDS, kjer bodo opravili konservatorski poseg. Po besedah Katje Kavkler iz centra se bodo najprej lotili površinskega čiščenja, sledilo bo globinsko čiščenje. Ključna faza bo utrjevanje z melaminsko smolo, zadnja pa počasno sušenje. Po dobrih dveh letih se bo tako deblak kot konserviran razstavni eksponat lahko vrnil na Bled.

Dvig in odvoz deblaka v konservacijo v prostore Restavratorskega centra ZVKDS sta plod večletnega odličnega sodelovanja več institucij: Društva za podvodne dejavnosti Bled, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.