Sabina Senčar

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. oktober 2022 / 10:38

Ginekologinja Sabina Senčar kandidira s podporo zunajparlamentarne stranke Resni.ca. Rodila se je 13. junija 1970 v Ljubljani, kjer je tudi odraščala in študirala. Po študiju na ljubljanski medicinski fakulteti, kjer je diplomirala leta 1996, se je najprej zaposlila v Zdrav­stvenem domu Domžale, po zaključeni specializaciji iz ginekologije in porodništva pa poklicno pot nadaljevala na Ginekološki kliniki Ljubljana, na kliničnem oddelku za porodništvo. Leta 2012 je s kolegico odprla zasebno ginekološko kliniko, v kateri deluje še danes. V politiki ni bila aktivna, v javnosti pa se je v preteklih letih izpostavila zaradi kritike načina spopadanja z epidemijo covida-19.

1.

Menim, da bi lahko predsednik države imel večje pristojnosti, a bi v prvi vrsti delala na tem, da opravičim naziv pri že danih pristojnostih. Ljudje postajajo vse bolj skeptični do vloge in funkcije predsednika države, saj so razočarani. Prizadevala si bom povečati moč zaupane vloge. Verjetno veliko več kot besede, mnenja, moralne drže pri predsedniški funkciji ne poznamo, a predsednik tudi predlaga in komunicira direktno z institucijo Varuha človekovih pravic, Protikorupcijsko komisijo, Računskim sodiščem, Informacijskim pooblaščencem, vpliv ima na izbiro članov Sodnega sveta, sodeluje pri izbiri ustavnih sodnikov in jih predlaga, ne nazadnje pa podpiše in razglasi zakone, ki jih sprejme Državni zbor. Lahko ga gledamo tudi kot nujno varovalko, ki brani ustavni red v Sloveniji. Predvsem ustavne pravice in svoboščine vsakega posameznika.

2.

Oglasila se bom vsakič, ko bodo kršene ustavne pravice in svoboščine državljanov. Prav tako bom branik pri sprejetju zakonov. Vedno in povsod bo zame na prvem mestu posameznik/držav­ljan, saj sem kot predsednica za to tudi izvoljena – da branim interese ljudstva.

3.

Načeloma sem proti, da se na referendumu odloča o tako pomembnih temah in na ta način zastavljenih vprašanjih. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil odložen, kar ne pomeni, da smo proti zakonu. Nova vlada želi le prestaviti uveljavitev zakona. Kot vsaka odgovorna vlada želi zagotoviti sredstva, kadre in ostalo ter se pogovoriti z ostalimi deležniki, ki niso bili vključeni v razpravo. Načeloma se ne strinjam s hipertrofijo državnega aparata, a če se zdi trenutni vladi nujno, da ima več minis­trstev, jih že potrebuje. Če bi pri prvih dveh vprašanjih pritrdila sedanji vladi, ji glede zakona o RTV ne, ker ni napisan tako, da bi prinesel depolitizacijo RTV.

<strong>4.</strong>

Zagotovo Hrvaško, ker bi želela arbitražni sporazum prestaviti z mrtve točke na papirju, in Moskvo, ker bi skušala doseči sporazum. V Kijevu smo namreč že bili.