Afroditina skala leži na južni obali Cipra, blizu mesta Pafos. / Foto: Neža Markelj

En otok, dve državi

Ciper – rojstni kraj boginje Afrodite, stičišče grške in turške kulture, zakladnica pestre zgodovine, ki še danes buri domišljijo s številnimi legendami, ostanki neolitskih vasic, beneških zidov, bizantinskih cerkva in starogrških templjev.

Turistično priljubljen mediteranski otok s pestro in težavno zgodovino je danes razmejen na dve državi – večjo Republiko Ciper in manjšo Turško republiko Severni Ciper, ki je kljub 50-letnemu obstoju ne priznava nobena evropska država. Meja pa ne razmeji le ozemlja, temveč med seboj loči tudi kaotičen turški sever z najlepšimi sredozemskimi plažami, majhnimi ribiškimi mesti in edinstveno turško kulinariko ter veliko naprednejši, evropsko orientiran jug.

Topel veter, ki naju je z Nejcem pozdravil takoj ob prihodu v Pafos, je obljubljal visoke poletne temperature, ki so se v času najinega enotedenskega potepa od Pafosa mimo Larnake in Ayie Nape pa vse do Nikozije in Kirenije stopnjevale z enako mero kot navdušenje nad raznolikim mediteranskim otokom. Ker javni prevoz tako na južnem, predvsem pa na severnem delu otoka velja bolj za nadlogo kot priročnost, sva na letališču najela avto in se zapeljala do Afroditine skale. Legenda pravi, da je starodavna boginja ljubezni na točki, kjer se iz morja dviga ogromen balvan, v navalu pene izstopila iz temnih globin in odšla zabavat sveže zaljubljence. A ne le mitološke znamenitosti, tudi hrana je na Cipru vredna omembe. Poleg morskih specialitet sva z Nejcem v Pafosu, Limasolu ter ob dolgih peščenih plažah v Larnaki uživala ob polnih krožnikih mesnih dobrot, grške musake in sira – fete in halumija z žara – ter si za zajtrk vsak dan postregla z medenimi slaščicami iz pekarn.

Kjer se končajo peščene obale, pa se v osrednji del otoka začnejo viti ozke ceste proti gorovju Troodos, ki z najvišjimi vrhovi doseže skoraj dva tisoč metrov. Raziskovanje gorate notranjosti sva prihranila za naslednje dni, a sva se na prvo pozno popoldne vseeno ustavila na robu gorovja, v Pani Lefkara. Majhna vasica slovi po čipkarskih izdelkih, celotna čipkarska obrt pa je uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Večer sva preživela na živahni morski promenadi mesteca Larnaka, se sprehodila skozi staro mestno jedro, mimo cerkve svetega Lazarja iz 9. stoletja in si privoščila koktajl v priljubljenem baru Old Market.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 8. maj 2020 / 15:11

Porast brezposelnosti največji na Gorenjskem

Kranj – V času epidemije koronavirusa se je močno zmanjšala gospodarska dejavnost, posledice se odražajo tudi v povečevanju brezposelnosti. Povečuje se število tistih, ki so ostali brez dela kot tr...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

V ritmu orientalskih plesov

Minuli četrtek je bila v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki zaključna predstava Kulturnega društva Arabeske, ki ga vodi Petra Glažar. Z orientalskimi plesi so se v predstavi Seza...

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Glasbenica po srcu

Novinarka in moderatorka Maruša Kobal si je od nekdaj želela postati učiteljica, da se je navdušila za medijski svet, pa je "kriv" predvsem Mario Galunič.

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Radijec, ki zna peti

Po zmagi na Prvem glasu Gorenjske po izboru občinstva se Klemen Bunderla namerava še resneje posvetiti glasbi. Zadnja tri leta se je pospešeno učil petja, naprej pri Jadranki Juras, nato pri Veri Dani...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Paketi hrane v novih prostorih

V sredo je tržiški Rdeči križ spet začel deliti pakete s hrano. Preselili so se v stavbo ob Mošeniku, ki so jo obnovili.

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Anketa: Hude krize za zdaj (še) ni

Po nacionalni raziskavi približno polovica Slovencev čuti posledice gospodarske krize. Kako pa Kranjčani, ki smo jih povprašali za mnenje? Gredo ukrepi vlade za blažitev krize v pravo smer? Se bojijo...