Afroditina skala leži na južni obali Cipra, blizu mesta Pafos. / Foto: Neža Markelj

En otok, dve državi

Ciper – rojstni kraj boginje Afrodite, stičišče grške in turške kulture, zakladnica pestre zgodovine, ki še danes buri domišljijo s številnimi legendami, ostanki neolitskih vasic, beneških zidov, bizantinskih cerkva in starogrških templjev.

Turistično priljubljen mediteranski otok s pestro in težavno zgodovino je danes razmejen na dve državi – večjo Republiko Ciper in manjšo Turško republiko Severni Ciper, ki je kljub 50-letnemu obstoju ne priznava nobena evropska država. Meja pa ne razmeji le ozemlja, temveč med seboj loči tudi kaotičen turški sever z najlepšimi sredozemskimi plažami, majhnimi ribiškimi mesti in edinstveno turško kulinariko ter veliko naprednejši, evropsko orientiran jug.

Topel veter, ki naju je z Nejcem pozdravil takoj ob prihodu v Pafos, je obljubljal visoke poletne temperature, ki so se v času najinega enotedenskega potepa od Pafosa mimo Larnake in Ayie Nape pa vse do Nikozije in Kirenije stopnjevale z enako mero kot navdušenje nad raznolikim mediteranskim otokom. Ker javni prevoz tako na južnem, predvsem pa na severnem delu otoka velja bolj za nadlogo kot priročnost, sva na letališču najela avto in se zapeljala do Afroditine skale. Legenda pravi, da je starodavna boginja ljubezni na točki, kjer se iz morja dviga ogromen balvan, v navalu pene izstopila iz temnih globin in odšla zabavat sveže zaljubljence. A ne le mitološke znamenitosti, tudi hrana je na Cipru vredna omembe. Poleg morskih specialitet sva z Nejcem v Pafosu, Limasolu ter ob dolgih peščenih plažah v Larnaki uživala ob polnih krožnikih mesnih dobrot, grške musake in sira – fete in halumija z žara – ter si za zajtrk vsak dan postregla z medenimi slaščicami iz pekarn.

Kjer se končajo peščene obale, pa se v osrednji del otoka začnejo viti ozke ceste proti gorovju Troodos, ki z najvišjimi vrhovi doseže skoraj dva tisoč metrov. Raziskovanje gorate notranjosti sva prihranila za naslednje dni, a sva se na prvo pozno popoldne vseeno ustavila na robu gorovja, v Pani Lefkara. Majhna vasica slovi po čipkarskih izdelkih, celotna čipkarska obrt pa je uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Večer sva preživela na živahni morski promenadi mesteca Larnaka, se sprehodila skozi staro mestno jedro, mimo cerkve svetega Lazarja iz 9. stoletja in si privoščila koktajl v priljubljenem baru Old Market.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 19. marec 2017 / 10:48

Jurij Gollmayr – slovenizacija šolske knjige

Dne 15. marca 1755 se je v Lescah rodil cerkveni dostojanstvenik Jurij Gollmayr, ki je v cerkvi napredoval vse do stolnega prošta, to je najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v Ljubljani. Po 261 l...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Zveličana norost

V starem Rimu so imeli navado, da so s prazniki počastili norost. Sedemnajsti december, denimo, je bil rezerviran za saturnalije, praznik na čast bogu Saturnu, ki so se do danes ohranile...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Roman v risbi in besedi

Craig Thompson, Odeje

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

20 + G + M + B + 07

Gašper, Miha in Boltežar ali sveti trije kralji, katerih dan praznujemo 6. januarja, ponekod še danes obiščejo domove in voščijo srečno novo leto ...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Med sosedi

Na avstrijskem Koroškem so se rodili številni ugledni Slovenci, ki jih, žal, v Sloveniji premalo poznamo. Ena takih je dr. Angela Piskernik, ki se je rodila 27. avgusta leta 1886...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Punčko je za celo popoldne pustil na zadnjem sedežu avta