Afroditina skala leži na južni obali Cipra, blizu mesta Pafos. / Foto: Neža Markelj

En otok, dve državi

Ciper – rojstni kraj boginje Afrodite, stičišče grške in turške kulture, zakladnica pestre zgodovine, ki še danes buri domišljijo s številnimi legendami, ostanki neolitskih vasic, beneških zidov, bizantinskih cerkva in starogrških templjev.

Turistično priljubljen mediteranski otok s pestro in težavno zgodovino je danes razmejen na dve državi – večjo Republiko Ciper in manjšo Turško republiko Severni Ciper, ki je kljub 50-letnemu obstoju ne priznava nobena evropska država. Meja pa ne razmeji le ozemlja, temveč med seboj loči tudi kaotičen turški sever z najlepšimi sredozemskimi plažami, majhnimi ribiškimi mesti in edinstveno turško kulinariko ter veliko naprednejši, evropsko orientiran jug.

Topel veter, ki naju je z Nejcem pozdravil takoj ob prihodu v Pafos, je obljubljal visoke poletne temperature, ki so se v času najinega enotedenskega potepa od Pafosa mimo Larnake in Ayie Nape pa vse do Nikozije in Kirenije stopnjevale z enako mero kot navdušenje nad raznolikim mediteranskim otokom. Ker javni prevoz tako na južnem, predvsem pa na severnem delu otoka velja bolj za nadlogo kot priročnost, sva na letališču najela avto in se zapeljala do Afroditine skale. Legenda pravi, da je starodavna boginja ljubezni na točki, kjer se iz morja dviga ogromen balvan, v navalu pene izstopila iz temnih globin in odšla zabavat sveže zaljubljence. A ne le mitološke znamenitosti, tudi hrana je na Cipru vredna omembe. Poleg morskih specialitet sva z Nejcem v Pafosu, Limasolu ter ob dolgih peščenih plažah v Larnaki uživala ob polnih krožnikih mesnih dobrot, grške musake in sira – fete in halumija z žara – ter si za zajtrk vsak dan postregla z medenimi slaščicami iz pekarn.

Kjer se končajo peščene obale, pa se v osrednji del otoka začnejo viti ozke ceste proti gorovju Troodos, ki z najvišjimi vrhovi doseže skoraj dva tisoč metrov. Raziskovanje gorate notranjosti sva prihranila za naslednje dni, a sva se na prvo pozno popoldne vseeno ustavila na robu gorovja, v Pani Lefkara. Majhna vasica slovi po čipkarskih izdelkih, celotna čipkarska obrt pa je uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Večer sva preživela na živahni morski promenadi mesteca Larnaka, se sprehodila skozi staro mestno jedro, mimo cerkve svetega Lazarja iz 9. stoletja in si privoščila koktajl v priljubljenem baru Old Market.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 17. november 2017 / 17:26

Mizarsko delavnico spremenila v ustvarjalnico

Lojze Jazbinšek in Manca Kemperl v svoji mizarski delavnici v Zgornjih Stranjah ustvarjata unikatne izdelke iz lesa.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 3. februar 2016 / 15:57

Prikaz in doživetje novih tehnologij

V podjetju Iskratel so prejšnji torek odprli poslovno-referenčni center, ki je edini tovrstni center v Evropi in predstavlja najsodobnejše središče povezovanja gospodarskega okolja in tehnologij.

GG Plus / sreda, 3. februar 2016 / 15:55

Parna lepotica dobila družbo

Pred dvema tednoma je minilo petdeset let od ukinitve železniške proge Kranj–Tržič. Progo so slovesno odprli daljnega leta 1908, šestega julija. Takrat so s cesarske ceste Kranj–Tržič umaknili poštni...

Kronika / sreda, 3. februar 2016 / 15:54

Na sodišču prodaja znamke LTH

Nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov Miloš Kodre na predobravnavnem naroku ni priznal, da bi s prodajo blagovne znamke LTH zlorabil položaj in oškodoval upnike.

Kultura / sreda, 3. februar 2016 / 15:53

Od Hlapcev do Evrope

Zanimiv izbor predstav v tekmovalni in spremljevalni program letošnjega 46. tedna slovenske drame selektorja Gregorja Butale obeta raznolike in aktualne festivalske dni.

Slovenija / sreda, 3. februar 2016 / 15:23

Anton Vovk, prezrt slovenski škof

Ob obletnici zažiga gorenjskega rojaka iz Vrbe škofa Antona Vovka leta 1952 na novomeški železniški postaji je izšla knjiga njegovih misli. Škof Vovk je od leta 1999 dalje kandidat za blaženega.