Afroditina skala leži na južni obali Cipra, blizu mesta Pafos. / Foto: Neža Markelj

En otok, dve državi

Ciper – rojstni kraj boginje Afrodite, stičišče grške in turške kulture, zakladnica pestre zgodovine, ki še danes buri domišljijo s številnimi legendami, ostanki neolitskih vasic, beneških zidov, bizantinskih cerkva in starogrških templjev.

Turistično priljubljen mediteranski otok s pestro in težavno zgodovino je danes razmejen na dve državi – večjo Republiko Ciper in manjšo Turško republiko Severni Ciper, ki je kljub 50-letnemu obstoju ne priznava nobena evropska država. Meja pa ne razmeji le ozemlja, temveč med seboj loči tudi kaotičen turški sever z najlepšimi sredozemskimi plažami, majhnimi ribiškimi mesti in edinstveno turško kulinariko ter veliko naprednejši, evropsko orientiran jug.

Topel veter, ki naju je z Nejcem pozdravil takoj ob prihodu v Pafos, je obljubljal visoke poletne temperature, ki so se v času najinega enotedenskega potepa od Pafosa mimo Larnake in Ayie Nape pa vse do Nikozije in Kirenije stopnjevale z enako mero kot navdušenje nad raznolikim mediteranskim otokom. Ker javni prevoz tako na južnem, predvsem pa na severnem delu otoka velja bolj za nadlogo kot priročnost, sva na letališču najela avto in se zapeljala do Afroditine skale. Legenda pravi, da je starodavna boginja ljubezni na točki, kjer se iz morja dviga ogromen balvan, v navalu pene izstopila iz temnih globin in odšla zabavat sveže zaljubljence. A ne le mitološke znamenitosti, tudi hrana je na Cipru vredna omembe. Poleg morskih specialitet sva z Nejcem v Pafosu, Limasolu ter ob dolgih peščenih plažah v Larnaki uživala ob polnih krožnikih mesnih dobrot, grške musake in sira – fete in halumija z žara – ter si za zajtrk vsak dan postregla z medenimi slaščicami iz pekarn.

Kjer se končajo peščene obale, pa se v osrednji del otoka začnejo viti ozke ceste proti gorovju Troodos, ki z najvišjimi vrhovi doseže skoraj dva tisoč metrov. Raziskovanje gorate notranjosti sva prihranila za naslednje dni, a sva se na prvo pozno popoldne vseeno ustavila na robu gorovja, v Pani Lefkara. Majhna vasica slovi po čipkarskih izdelkih, celotna čipkarska obrt pa je uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Večer sva preživela na živahni morski promenadi mesteca Larnaka, se sprehodila skozi staro mestno jedro, mimo cerkve svetega Lazarja iz 9. stoletja in si privoščila koktajl v priljubljenem baru Old Market.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 28. december 2022 / 19:47

Oder mladih

Sekcija mladih ljubiteljev gledališča, v katero so vključeni učenci vseh štirih medvoških osnovnih šol, je predstavila avtorski projekt Alice.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...