Idilična vasica Costamolino. Od tod do vrha je še približno tri ure hoje. / Foto Jelena Justin

Jesenska idila

Montusel (1881 m n. m.) – Karnijske Alpe. Razglednik na jugovzhodnem delu izrazite gorske skupine Zuc dal Bor, ki mu Slovenci radi rečemo kar Čuk. Strm vzpon po panoramskih poteh.

V naslednjih nekaj tednih bomo obiskali nekaj vrhov v Karnijskih Alpah, gorstvu v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem, Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini. V dolžini sto kilometrov tvorijo naravno pregrado med Italijo in Avstrijo, ime pa nosijo po nekdanji rimski provinci Karniji.

Danes bomo obiskali malo znan in prepričana sem, da tudi ne prav pogosto obiskani Montusel, ki leži na jugovzhodnem delu gorske skupine Zuc dal Bor. Do izhodišča se zapeljemo skozi Rateče in skozi Trbiž, kjer zavijemo na staro cesto proti Vidmu/Udine. Nadaljujemo mimo Tablje/Pontebbe, skozi kraj Dunja/Dogna. Čez nekaj kilometrov, ko na avtocesti pred seboj zagledamo dva predora, je ob naši cesti parkirišče. Smo kakšen kilometer pred Klužam/Chiusaforte. Ob cesti nadaljujemo približno 150 metrov, gremo okoli ovinka, kjer je vhod v predor na stari cesti, nakar na desni strani zagledamo stezico, markirano pot št. 427. Stopimo čez ograjo in začnemo vzpon, ki v prvih metrih poteka po stopnicah. Stezica nas v okljukih po približno 45 minutah pripelje do vasice Costamolino, na nadmorski višini 794 m. Sprehodimo se skozi idilično vasico. Za vasjo nadaljujemo skozi gozd. Ko dosežemo cesto, gremo po njej nekaj sto metrov, nato pa nas smerokaz usmeri levo, mimo zadnje hiše Case Torgul. Nadaljujemo do razcepa, kjer zavijemo desno na pot št. 427/a prot Montuselu. Začne se strm vzpon v okljukih skozi borov gozd. Hodimo po vzhodnih in južnih pobočjih Plan de La Fratte. Ko zapustimo gozd, je steza ožja in tudi vse bolj razgledna. Prečimo južna pobočja Montusela. Potrebno je malce previdnosti pri prečenju manjših grap. Strmina popusti, pot nas vodi prečno proti zahodu, na škrbino Montusel se ponovno povzpnemo strmo v okljukih. Iz vasi Costamolino smo do škrbine potrebovali približno dve uri in pol.

Škrbina leži na višini 1764 metrov, med vrhovoma Cozzarell in Montusel. Na škrbini zavijemo desno in začnemo vzpon po nemarkirani stezi. Vodijo nas možici, ponekod gremo pa kar prosto po Prešernu. Ponekod je potrebna previdnost, saj se vzpenjamo po strmih travah. Spodnji del vršnega vzpona poteka desno, nato pa na vršnem grebenu zavije levo in nas popelje do glavnega vrha, kjer smo nagrajeni s čudovitim razgledom.

Zahodno je na dosegu roke Cozzarell, za njim vidimo del pogorja Zuc dal Bora. Desno od njega je Monte Chiavals. Pogled na sever se ustavi na Velikem Koritniku/Trogkofel, Konjskem špiku/Monte Cavallo in na Krniških skalah/Gartnerkofel. Pred nami je greben Naborjetskih gora od Vrha nad Dunjo, Lipnika, Dveh špic, Piparjev in Poldašnje špice. V sredi je mogočni orjaški zmaj, Montaž, desno od njega pa Klavni noži, Zabuš in Strma peč. Žrd je iz te strani videti povsem drugače, in da je res Žrd, nam daje vedeti kaninski greben v ozadju. Na jugu je greben Muscev z Zajavorjem, Monte Cjadinom, Javorjem in Lopičem, tik pred nami pa Monte Plananizza.

Z vrha previdno sestopimo do škrbine, od tam pa po poti vzpona nazaj do izhodišča. Na koncu le skromno opozorilo, da vzpon po močnem deževju zaradi strmih trav iskreno odsvetujem.

Nadmorska višina: 1881 m
Višinska razlika: 1450 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 21. december 2009 / 07:00

Občinski statut prestal prvo obravnavo

Škofja Loka - Po treh letih je občinski svet v Škofji Loki dobil na mizo predlog novega statuta. Predsednica statutarne komisije Špela Marija Šifrar je zamudo utemeljila z...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.