Na zaščitenem območju naj bi odlagal gradbeni material in gnoj

Blejski gradbenik in kmet, ki ga obtožnica bremeni uničevanja in obremenjevanja okolja, je na predobravnavnem naroku na kranjskem okrožnem sodišču krivdo zanikal.

Kranj – Tožilstvo obtoženemu očita kaznivo dejanje uničevanja in obremenjevanja okolja, saj naj bi v obdobju od februarja 2013 do novembra 2019 na Koritnem pri Bledu v nasprotju s predpisi odlagal gradbeni material in gnoj, s tem pa povzročil poslabšanje habitata znotraj zaščitenega območja. Povirje potoka Koritno namreč velja za ekosistemsko in hidrološko naravno vrednoto lokalnega pomena, izvir potoka Koritno in izliv v Savo Dolinko ležita v območju Nature 2000, širše območje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke pa je opredeljeno tudi kot ekološko pomembno območje.

Po ugotovitvah Zavod RS za varstvo narave se je na obravnavanem območju že več let nakazovalo na načrtno uničevanje naravne vrednote in habitata zavarovane ter ogrožene vrste, in sicer raka navadnega koščaka. Zoper lastnika je bil na podlagi prijave, ki jo je zavod podal maja 2011, že uveden inšpekcijski postopek za nedovoljene posege, pet let zatem pa je zavod okoljsko inšpekcijo opozoril na neizvajanje sanacijskih ukrepov. Na podlagi obvestila Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda z okolico, da se na območju povirja na Koritnem pri Bledu izvaja zasipavanje z gradbenim materialom, je zavod februarja 2019 opravil ogled območja in na podlagi tega ugotovil, da lastnik ni izvedel sanacijskih ukrepov, temveč je nadaljeval aktivnosti, ki vodijo v nadaljnje uničenje naravne vrednote in habitata. O tem so seznanili Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Policijsko postajo Bled, v ponedeljek pa je obtoženi sedel na zatožno klop kranjskega okrožnega sodišča.

Na predobravnavnem naroku je obtoženi, ki doslej še ni bil kaznovan in ni v nobenem drugem kazenskem postopku, krivdo zanikal, zato bo 30. novembra stekel dokazni postopek. Obramba med drugim predlaga vpogled v fotografije stanja v naravi zemljišč v letih 2011 in 2021, vpogled v darilno pogodbo, s katero je obdolženi dobil lastninsko pravico na zemljiščih, ki so predmet obtožnice, ter vpogled v odločbi okoljskega ministrstva iz leta 2013, s katerima se je odločalo o podelitvi nepovratnih sredstev obdolženemu kot mlademu prevzemniku kmetije.