Hiše naših dedov in njihove zgodbe

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 6. oktober 2022 / 06:20

Pocarjeva domačija, ena izmed trinajstih hiš, vključenih v projekt Hiše naših dedov, je minulo sredo sprejela arhitekturne navdušence in zgodovinske radovedneže, ki so si prišli ogledat predstavitev projekta Hiše naših dedov.

Radovna – Arhitektura je pomemben del človekovega življenja in delovanja. Odraža našo kulturo, okoliščine, v katerih je nastala, in življenjske pogoje, ki jih zagotavlja. Na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni je prejšnji teden potekala predstavitev projekta Hiše naših dedov, ki ga v sodelovanju z različnimi gorenjskimi muzeji in Ministrstvom za okolje in prostor RS vodi zavod NaNovo.

Trinajst arhitekturnih umetnin

Arhitekt Maj Juvanec iz zavoda NaNovo je o projektu povedal: »Projekt povezuje stare hiše Zgornje Gorenjske, ki so odprte za obiskovalce. Za zdaj je vključenih 13 hiš, gre za arhitekturne umetnine, ki so preživele test časa. Vse hiše so smiselno umeščene v prostor, kjer stojijo, prikazujejo bivanjsko okolje in življenja predhodnih generacij. V takratnem času je bilo vse prilagojeno potrebam in zmožnostim naših prednikov in predstavitve teh hiš nam lahko služijo tudi kot ogledalo družbe, torej da vidimo, kako danes živimo, in se iz tega kaj naučimo.«

V projekt Hiše naših dedov so vključene Pocarjeva, Liznjekova in Oplenova domačija, Kurnikova, Jalnova, Finžgarjeva, Šivčeva, Kajžnkova, Čopova ter Prešernova hiša, Mežnarija, Fovšaritnica ter Kasarna (Stara Sava). V okviru predstavitve je Juvanec na kratko orisal značilnosti vseh hiš, Špela Smolej Milat iz Gornjesavskega muzeja Jesenice je podrobneje opisala ter virtualno prikazala posebnosti Liznjekove domačije, medtem ko nas je Tina Komac iz Javnega zavoda Triglavski narodni park popeljala po Pocarjevi domačiji. Zbrane je nagovorila tudi Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Kranj, ki je poudarila, da so na zavodu projekta zelo veseli: »Poleg zgodb, ki jih hiše kot muzejske reprezentacije ponujajo, so za nas konservatorje pomembne tudi predzgodbe. Torej na primer zgodbe o tem, kako so hiše sploh postale odprte za javnost, zgodbe o odkupih, sodelovanjih …«

Pocarjeva domačija

Pocarjeva domačija, ki smo si jo ogledali, je lep primer domačije z več stavbami, zgrajene v 18. stoletju. Zaradi odročne lege je bila domačija samozadostna in s celotno zasnovo, videzom in zbirko razstavnih predmetov dodobra prikazuje življenje takratnih kmetov. Stanovanjska stavba hiše je zidana, pritlična, s tradicionalnim tlorisom. Glavni bivalni prostor imenujemo hiša, poleg nje pa je hišna kamra. Dostop iz veže seže v črno kuhinjo, v kamro za preužitkarje ter v klet, ki so jo najpogosteje uporabljali za spravilo pridelkov. Na podstrešju, kjer so hranili oblačila in osebne predmete, se tlorisna razporeditev ponovi v preprostejši izvedbi.

Predstavitve se je udeležil tudi direktor sodelujočega Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik, ki je povedal: »Trenutno potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dediščine in v Gornjesavskem muzeju se že več kot sedemdeset let trudimo ohranjati premično in nesnovno kulturno zapuščino. Tovrstni projekti omogočajo, da se širijo vrednote in kultura, obenem pa predstavljajo tudi dobro promocijsko izhodišče, saj so nekatere izmed vključenih hiš precej odmaknjene od urbanih in turističnih središč.«